Franja

krájšati se -a se nedov., v 3. os., коро́тшати -шає недок.

abnehmen^*

1. (wegnehmen) sneti, snemati (tudi Technik), Schaum, Fett, von oben: posneti, posnemati, durch Abheben: dvigniti, vzdigniti, den Führerschein, einen Besitz: vzeti, odvzeti, Strom, Energie: odvzemati, odjemati; (amputieren) ein Glied: amputirati, odrezati; (ablesen) obirati, obrati

2. (prüfen) pregledati, narediti/opraviti kontrolo, ein Bauwerk: prevzeti (zgradbo), opraviti tehnični prevzem, den TÜV: opraviti tehnični pregled

3. (abkaufen) prevzeti, odkupiti

4. (schwinden) popuščati, upadati; (abmagern) hujšati, shujšati, (kürzer werden) krajšati se jemandem eine Prüfung abnehmen izprašati (koga); jemandem die Beichte abnehmen spovedati (koga); jemandem den Eid abnehmen zapriseči (koga), pustiti (koga) priseči; jemandem ein Versprechen abnehmen pustiti si obljubiti

5. (glauben) verjeti

accorciare

A) v. tr. (pres. accorcio)

1. krajšati, okrajšati:
accorciare una gonna skrajšati krilo
accorciare i tempi di lavorazione skrajšati čas obdelave

2. pren. zmanjšati, odpravljati:
accorciare le distanze odpravljati razlike

B) ➞ accorciarsi v. rifl. (pres. mi accorcio) biti krajši, krajšati se, pešati:
le giornate si accorciano dnevi so krajši
la vista mi si accorcia sempre più vid mi vedno bolj peša

close in prehodni glagol & neprehodni glagol
zapreti, obdati; približati se; krajšati se (dnevi)

dēcrēscō -ere -crēvī (—) v rasti pojemati, manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pomanjšati se, pešati, upadati, odteči (odtekati) se (o vodovju), polagoma giniti: ostreis et conchyliis omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr., decrescunt aestus Varr., aestus … crescit iterumque decrescit Sen. ph., decrescentia flumina H., crescunt loca decrescentibus undis O., decrescit fons Cu., Plin., fons crescit decrescitque Plin. iun., accidit, ut corpora … decrescant Plin. iun., huc ille decrevit gigas Sen. tr., decrescere pondus convenit Lucr., uncus aratri ferreus occulte decrescit vomer in arvis Lucr., cornua decrescunt O., visae puero decrescere vestes Stat., semper pudici decrescet mihi turba chori? Stat., decrescente reditu (agelli) etiam pretium minuit Plin. iun.; (pesn. o krajih) = na pogled manjšati se (zaradi oddaljevanja od njih): decrescit refugo Trinacria visu Cl.; (o ognju) pojemati: globus (ignis) paulatim decrescens Mel.: (o dnevu) (s)krajšati se: die decrescente Plin., ut dies crevit decrevitque Plin. iun.; (o mesecu) pojemati, starati se: si modo luna decrescit, decrescente luna Col.; (o boleznih) odleči (odlegati): si febris non decrescit Cels., donec morbus decrescere incipiat Cels.; (o abstr.): valetudo decrescit Pl. peša, tantum animorum nobis in dies decrescit L. slabi, aestimare, in quantum cotidie ingenia decrescant Sen. rh. slabijo, admiratio decrescit O. pojema, ne a potentissimis ad levissima decrescat oratio Q.

draw^*1 [drɔ:]

1. prehodni glagol
vleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti
trgovina izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje) (from)
sklepati; vdihniti (to, into)
pregovoriti (from)
odvrniti, odvračati (od česa)
šport neodločeno igrati
mornarica gaziti

2. neprehodni glagol
vleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se
šport neodločeno igrati

to draw attention opozoriti
to draw a bead on s.o. nameriti na koga puško ali samokres
to draw cloth pospraviti mizo (po jedi)
to draw first blood prvi napasti
to draw blood preliti kri, raniti
to draw blank ne zaslediti plena; figurativno razočarati se
to draw the long bow pretiravati, izmišljati si
to draw breath vdihniti, zajeti sapo
to draw a chicken otrebiti piščanca
to draw the curtain potegniti zastor; figurativno zaključiti pogovor, narediti konec
draw to a close (ali an end) bližati se koncu
to draw it fine natanko odmeriti
to draw a deep breath globoko vdihniti
to draw battle neodločeno končati bitko
to draw game neodločeno končati (igro)
to draw the line at zarisati ostro mejo
to draw lots žrebati
draw it mild! ne izmišljaj si, ne pretiravaj!
to draw one's sword against s.o. napasti koga
to draw a veil over s.th. prikriti, zastreti kaj
to draw stumps končati igro (cricket)
to draw rein ukrotiti
figurativno to draw the teeth of onesposobiti
to draw interest obrestovati se
to draw a conclusion from s.th. sklepati iz česa
to draw a sigh vzdihniti

draw in prehodni glagol
krajšati se (dan); omejiti se; izplačati menico

draw in one's horns postati ponižen, krotiti, premagovati se

grow down (ali downwards) neprehodni glagol
manjšati, krajšati se

krátiti krâtim, krâćāh -āše, krâćen -a
I.
1. krajšati: razgovor krati put; tuga krati život
2. krajšati si: pjesmom kratiti vrijeme, vreme
3. skrajševati: kratiti riječ, reč; kratiti jedra navt. skrajševati, zvijati jadra
4. sekati: kratiti drva
5. kratiti: kratiti komu prava
6. braniti: ne kratim da ideš
II. kratiti se
1. krajšati se
2. braniti se: oni su se kratili da iskažu božansko poštovanje carevoj osobi
3. krati mi se dah zastaja mi sapa, dih

raccorciare

A) v. tr. (pres. raccorcio) krajšati

B) ➞ raccorciarsi v. rifl. (pres. mi raccorcio) krajšati se

re-siliō -īre -siluī (redko siliī) -sultum (re in salīre)

1. skočiti (skakati) nazaj: Taureae dextrum umerum sauciavit atque ita resiluit Quadr. fr., interim tamen recedere sensim datur; quidam (sc. oratores) et resiliunt, quod est plane ridiculum Q., (sc. ranae) in gelidos resilire lacus O., resilire ad manipulos L.; occ. odskočiti (odskakovati), odbi(ja)ti se: ab ictu resilit ignis Plin., sarissa resilit ut a tecti culmine grando O., vox resiliens Vitr. odmevajoč; pren.: ut … ab hoc crimen resilire videas Ci. da se ga ne drži.

2. metaf.
a) umakniti (umikati) se, (s)krčiti se, stisniti (stiskati) se, (z)manjšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (s)krajšati se, skrajšati (skrajševati) se: cornua cochlearum protenduntur ac resiliunt Plin., in spatium resilire manus breve vidit O., Taurus (sc. mons) resilit (se umika) a septentrione Plin., resiluit aliquantum (sc. dies) Sen. ph.
b) umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), odnehati (odnehavati, odnehovati): resiliendum ab iis, quae non recipientur Q., ut emptori liceret resilire Icti.

Opomba: Pf. resilivit: Sen. rh., resilierit: Petr.; sinkop. impf. resilibat: Ven.

scemare

A) v. tr. (pres. scemo) zmanjšati, zniževati (ceno ipd.)

B) v. intr.

1. zmanjšati se; pasti, upadati; krajšati se; pešati, slabeti:
le forze del malato vanno scemando bolnikove moči slabijo

2. astr. pojemati

C) ➞ scemarsi v. rifl. (pres. mi scemo) zmanjšati se (na)

scorciare

A) v. tr. (pres. scorcio)

1. skrajšati

2. umet. prikazati v perspektivi

B) ➞ scorciarsi v. rifl. (pres. mi scorcio) krajšati se

коро́тшати -шає недок., krájšati se -a se nedov., v 3. os.

сокращаться, сократиться (s)krajšati se, skrčiti se

krajša|ti (-m) skrajšati kürzen (tudi matematika ulomke), verkürzen, abkürzen
krajšati se dnevi, noči: abnehmen
krajšati si čas sich die Zeit verkürzen

krájšati to shorten, (rezati) to cut short; to abridge, to abbreviate

krájšati se to shorten, to become shorter
krájšati ulomek to reduce a fraction
krájšati si čas to pass the time pleasantly, to beguile away the time, to amuse oneself

krájšati raccourcir, écourter, abréger, réduire, diminuer

krajšati se diminuer, se raccourcir, décroître, devenir plus court

krči|ti se (-m) (uskočiti se) schrumpfen, schwinden (naknadno nachschwinden); mišično vlakno ipd.: sich zusammenziehen; (krajšati se) kürzer werden, sich verkürzen

Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
für: Tag für Tag dan za dnem;
in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
um: Tag um Tag dan za dnem;
unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano