Franja

krajša|ti (-m) skrajšati kürzen (tudi matematika ulomke), verkürzen, abkürzen
krajšati se dnevi, noči: abnehmen
krajšati si čas sich die Zeit verkürzen

krájšati to shorten, (rezati) to cut short; to abridge, to abbreviate

krájšati se to shorten, to become shorter
krájšati ulomek to reduce a fraction
krájšati si čas to pass the time pleasantly, to beguile away the time, to amuse oneself

krájšati raccourcir, écourter, abréger, réduire, diminuer

krajšati se diminuer, se raccourcir, décroître, devenir plus court

krájšati (-am)

A) imperf. ➞ skrajšati

1. accorciare; abbreviare:
krajšati krilo accorciare la gonna
krajšati tekst abbreviare, sfoltire il testo

2.
krajšati (si) čas ammazzare, ingannare il tempo

3. mat.
krajšati ulomek ridurre la frazione

B) krájšati se (-am se) imperf. refl. accorciarsi

krájšati -am skraćivati: krajšati krilo
skraćivati suknju; krajšati tekst; dan se krajša
dan kraća; krajšati komu čas
zabavljati koga; krajšati ulomek
kratiti razlomak

krájšati (obleko, pot) acortar; abreviar (tudi govor) ; cortar, suprimir ; (zmanjšati) reducir; disminuir

krájšati -am nedov., скоро́чувати -чую недок.

krájšati -am nedov.
1. a prescurta
2. a abrevia

krájšati se -a se nedov., v 3. os., коро́тшати -шає недок.

abbreviare v. tr. (pres. abbrēvio) krajšati; povedati na kratko

abbreviate¹ [əbrí:vieit] prehodni glagol
(s)krajšati

abkürzen krajšati, skrajšati

abreviá -éz vt. krajšati, skrajšati, okrajšati

accorciare

A) v. tr. (pres. accorcio)

1. krajšati, okrajšati:
accorciare una gonna skrajšati krilo
accorciare i tempi di lavorazione skrajšati čas obdelave

2. pren. zmanjšati, odpravljati:
accorciare le distanze odpravljati razlike

B) ➞ accorciarsi v. rifl. (pres. mi accorcio) biti krajši, krajšati se, pešati:
le giornate si accorciano dnevi so krajši
la vista mi si accorcia sempre più vid mi vedno bolj peša

aligerar olajšati, umeriti, zmanjšati; pospešiti; (s)krajšati; hiteti, podvizati se

aligerar el paso pospešiti korak
aligerarse zmanjšati se; lažji postati
aligerarse de ropa laže se obleči

attondeō (adtondeō) -ēre -tondī -tōnsum

1. (o)striči, obrez(ov)ati: caput Cels., comata colla V. (Catal.), vitem V., forficulis caprinos utres Ap., setas P. Veg.; pesn. = obgristi, (po)muliti, popasti (popasem): tenera attondent... virgulta capellae V., att. prata Aus., attonsa arva Lucan. popasene, gole; pren.: aliquem strictim att. Pl. do golega ostriči koga, šalj. = hudo ga ukaniti, naspr. aliquem per pectinem att. Pl., attonsae hae quidem ambae usque sunt (oves) Pl. sta do golega ostriženi, metuo,... ne ulmos parasitos faciat, quae usque attondeant Pl. ki (človeka) pošteno narežejo (nabijejo).

2. pren. pomanjš(ev)ati, (s)krajš(ev)ati: consiliis nostris laus est attonsa Laconum Ci. poet.

Opomba: Vulg. fut. po 3. konjugaciji attondent: Vulg. in v pass. attondentur: Vulg. — Star. attōnse = attondisse: V. (Catal.).

breviō -āre -āvī -ātum (brevis)

1. krajšati, okrajš(ev)ati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati:
a) obseg (razdaljo) v prostoru: cervicem Q., manum Vulg., breviatis gradibus Sid.
b) čas: dies, annos imperii Vulg., horas Paul. Nol.

2. pren.
a) okrajš(ev)ati = na kratko kaj povedati, povze(ma)ti: aliquid callide, quaedam Q., prolixa (in scribendo) Lact.
b) kratko izgovoriti (izgovarjati): syllabam Q., producta breviare Hier.

castrō -āre -āvī -ātum

I.

1. (s)kopiti, rezati: agnum Varr., gallos Varr., Plin. kopuniti, vitulos, quadrupedia Col., arietes, haedos, iuvencos, verres, sues feminas Plin., mares Suet., Amm., se Luc. fr., se ipsos Vulg., castratus homo Cu. skopljenec.

2. rastline obrez(ov)ati, obseka(va)ti: vites Ca., Plin., arbusta Vitr., arundinetum Col., Plin.

3. žito idr. čistiti, očistiti, vejati, jaloviti: siligo castrata Plin., semen castratum Plin. jalovo zrnje, vina saccis c. Plin. precejati skozi vreče (da se mu odvzame rezkost).

4. odrez(ov)ati, odsek(av)ati, (s)krajšati: caudas catulorum Col., alvos apum Col. izpodrezati; pesn. pren.: libellos Mart. očistiti peg in kvant.

— II. pren. (s)kopiti = zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: Sen. ph., Cl., Hier., nolo dici morte Africani castratam esse rem publicam Ci. (prim. Q. I, 6, 15), velut castratis viribus Plin.; v pass. z grškim acc.: virginitas animum castrata recisum Prud.

circumcīdō -ere -cīdī -cīsum (circum in caedere)

1. obrez(ov)ati, okrog izrez(ov)ati, odrezati: ars agricolarum, quae circumcidat, amputet Ci., caespitem gladiis c. C. rušo rezati, c. ungues Cels.; occ. obrez(ov)ati: (Iudaei) circumcidere genitalia instituerunt T., aliquem c. Petr.

2. pren. omejiti (omejevati), (s)krčiti, (za)tesniti, (pri)krajšati, zmanjš(ev)ati, opustiti (opuščati): Varr., Sen. ph., circumcisi sunt sumptus L., c. impensam funeris Ph., amputata circumcisaque inanitate Ci; vinum in totum annum c. Cels. prepovedati. Od tod adj. pt. pf. circumcīsus 3, adv. -ē okrog obrezan, obsekan

1. o kraju = strm: Henna ab omni aditu circumcisa atque directa est Ci. povsem strma in nepristopna, collis ex omni parte circumcisus C.

2. pren. skrčen, prikrajšan, kratek: quid tam concisum, tam breve, quam hominis vita longissima? Plin. iun.; poseb. o govoru: Varr., orationes circumcisae et breves Plin. iun. jedrnati in kratki, c. expositio, id est σύντομος Q.; adv.: Q., Suet., Macr.

contracter [kɔ̃trakte] verbe transitif (s)krčiti, (s)krajšati; privzeti (navado, okus); vzeti (kredit); juridique skleniti (pogodbo ipd)

se contracter skrčiti se, zgrbančiti se
le froid contracte les corps mraz krči telesa
contracter amitié, une alliance skleniti prijateljstvo, zavezništvo ali zvezo
contracter une assurance skleniti zavarovanje
contracter des dettes zadolžiti se
contracter un emprunt, un prêt vzeti posojilo
contracter une habitude navzeti se navade
contracter une maladie, un rhume nakopati si bolezen, nahod
contracter un mariage skleniti zakon
contracter une obligation prevzeti obveznost