Franja

kozlóvski de bouc, caprin

kozlóvski (-a -o) adj. di, del capro; caprino

kozlóvski -a -o jarčev, jarčji

kozlóvski de cabrón

capric [kǽprik] pridevnik
kozlovski
kemija kapronski

capric acid kapronska kislina

goaty [góuti] pridevnik
kozji, kozlov, kozlovski, kozlu podoben

hircuōsus 3 (hircus) kozlu podoben, kozlovski: deus Ap. (o Panu).

jȁračkī -ā -ō kozlovski

jȁrčast -a -o kozlast, kozlovski: što želiš, zlato -o

jàrčevskì -ā -ō kozlovski

jàrčjī -ā -ē kozlovski: jarčji glas

hircus (hirquus, stlat. ircus, sab. fircus) -ī, m (iz hir-quos, her-quos, hircus torej = sršav; prim. lat. ēricius [gl. to besedo], hirtus, hirsūtus, hispidus, osk.-sab. hirpus volk)

1. star, dorasel kozel, mrkač, prč: Varr., Pall., transversa tuentes hirci V. krivogledi, škilasti, hircum olere H., Sen. ph. po kozlu smrdeti, smrdeti kot kozel, carmine qui tragico (= gr. τραγῳδία) vilem certavit ob hircum (gr. τράγον) H., (veteres) cum oedos ircosque dicebant Q.; preg. kot ἀδύνατον: atque idem iungat volpes et mulgeat hircos V.

2. meton. kozlovski smrad, smrad po kozlu: gravis hirsutis cubet hircus in alis H.

3. metaf. kot psovka
a) umazancu = smrdljivec, smrduh: Cat., germana inluvies, … hircus Pl.
b) pohotnežu = mrkač: Cat., illum (h)ircum castrari volo Pl., hircus vetulus Suet. (o Tiberiju).

tragorīganum -ī, n (gr. τραγορίγανον) bot. grm kozlovski timijan, kozlovska materina dušica, starejše kozlovski dušek (Thymus tragoriganum Linn.): Cels., e stoechade et radice Gentianae et tragorigano et dictamno … Plin., tragoriganum similius est serpyllo silvestri Plin. — Soobl. tragorīganus -i, m: … spuma argenti, styrax, ficus arida, tragoriganus, lini et narcissi semen … Cels.

Faunus -ī, m (najbrž sorodno z gr. ϑαῦνον Hes., frig. daoš volk; ker so Favnov praznik Lupercalia, je Favn prvotno „davitelj“, „volk“) Fávn, preroški poljski in gozdni bog, prej baje kralj v Laciju, Saturnov vnuk, Pikov sin, mož vile Marike, Acidov in Latinov oče; njegova žena je Fávna: Ci., H., L., O., Pr., responsa patris Fauni premit ore Latinus V., rex sollicitus monstris oracula Fauni fatidici genitoris adit V. (preročišče je bilo v dolini reke Aniene pod Tiburom in slapom Albuneje v logu). Nastopa tudi v množini (kakor gr. Πάνες) kot Faunī -ōrum Favni (tudi kot sinovi Favna in Favne), grdi, goli, repati škrati v kozlovski podobi, ki so popotnike strašili s pošastnimi prikaznimi in kriki (prim. Πάν: panika!): Ci., Lucr., H., Val. Fl., Q., Stat., Hier., agrestum numina, Fauni V., sunt mihi semidei, sunt … nymphae Faunique satyrique O. — Od tod

1. Faunālia -ium n favnalije, Favnov praznik, ki so ga obhajali ob decembrskih nonah: Acr., Porph.

2. Faunigena -ae, m (Faunus in gignere) Favnov sin = Latinus: O., Sil.; pl. Faunigenae -ārum, m Favnovi potomci = prebivalci Lacija: Sil.

grāsos -ī, m (gr. γρᾶσος kozlovski smrad) neke vrste morska haluga: PLIN.

τραγικός 3 (τράγος) 1. kozlovski, kozji. 2. a) tragičen, žaloigri primeren (lasten), ἀνήρ tragik (pesnik žaloiger); b) vzvišen, veličasten, slovesen, pretiran.