Franja

kor|a [ó] ženski spol (-e …) kip: die Kore

kȍra ž
1. skorja: kora hljeba, kruha, drveta; uhvatila se kora na rani
2. lupina: orahova, limunova kora; lada nam je kora od jajeta
3. ne guli kore da ne bude gore ne razkrivaj resnice, da je ne boš skupil

кора f skorja

кора́ -и́ ж., skórja -e ž., lúbje -a s.

Cora -ae, f (Κόρη) Kora, prastaro mestece v Laciju (zdaj Cori): S., L., Lucan., Sil. Od tod adj. Corānus 3 korski: Isid., populus Ca. fr., ager L.; kot subst. Corānī -ōrum, m Korčani, preb. Kore: Plin.

lúbje -a s., луб -у ч., кора́ -и́ ж.

• brézovo lúbje бе́рест

lupína ž
1. ljuska, lupina, kora, opna kojom su obavijeni plodovi, sjeme (se-) biljaka, jaje i sl.: sadje z debelo -o; orehova, krompirjeva, lešnikova, jabolčna lupina; prekljuvati jajčno -o; bodičasta lupina kostanja, žira; valovi premetavajo ladjo kakor orehovo -o
2. ljištura: lupina školjke, morskega ježka; zapirati se v svojo -o
3. ljuštura, kućica: polževa lupina
4. košuljica: lupina granate

skórja ž kora: drevesna skorja
kora od drveta; krušna skorja
kora od kruha, od hljeba; zemeljska, možganska, hrastova skorja

skórja -e ž., скори́на -и ж., кора́ -и́ ж., кі́рка -и ж.

skrápa ž dijal. kora: skrapa na snegu

cantoris [kæntɔ́:ris] samostalnik
pevci na severni strani kora

corifeo moški spol vodja kora; prvi plesalec; veličina, prvak, korifeja, luč (znanosti)

déambulatoire [-latwar] adjectif, vieilli sprehajalen; masculin, architecture galerija okoli kora v cerkvi

golíšče s mjesto gdje se guli, ljušti, skida kora sa trupaca

lúb m lub, odlupljena kora drveta

osreníca ž kora snijega, snega

sēmi-cōrus -ī, m (sēmi in cōrus) pol kora = 15 modijev; corus je hebr. mera = 30 modijev (modius) ali mernikov: AMBR.

skórjast -a -o korast, kao kora, nalik na koru

tálamus m (gr. thalamos) tolamus, siva kora na bazi mozga; ležište ploda kod biljaka

zgodnjebaročen pridevnik
(o zgodnjem baroku) ▸ kora barokk, korai barokk