Franja

konča|ti se (-m)

1. enden, zu Ende sein, zu Ende gehen; aus sein, fertig sein; (ein) Ende nehmen (nenadno ein jähes Ende nehmen, slabo ein schlimmes Ende nehmen); s čim: führen zu (s smrtjo zum Tode führen), einen … Ausgang haben (einen tödlichen Ausgang haben); zum [Abschluß] Abschluss kommen, ausgehen (mit/auf)
srečno se končati sich in Wohlgefallen auflösen

2. (narediti samomor) sich das Leben nehmen

končáti se -á se dov., v 3. os., заве́рши́тися -ве́рши́ться док.

aboutir [abutir] verbe intransitif končati se (à, dans v), segati (à do), doseči (à quelque chose kaj), voditi (à do); mejiti (à, na), izlivati se (à v); uspeti, priti do rezultata; (tvor) dozoreti, izčistiti se

le fleuve aboutit à la mer reka se izteka v morje
ce sentier aboutit au village ta steza vodi v vas
cela n'aboutit à rien to ne vodi nikamor, to je brezuspešno
les pourparlers ont abouti pogajanja so uspela, so se uspešno končala
il faut aboutir moramo priti do cilja
faire aboutir quelque chose končati, dovršiti, srečno izpeljati, uresničiti kaj

acabar dokončati, dovršiti, izvesti, zaključiti, izgotoviti; mučiti, nadlegovati; izčrpati, porabiti; pokvariti (zdravje); doseči, dobiti; končati se, zaključiti se; umreti

acabar a. con alg. od koga kaj doseči
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja!
antes que acabes, no te alabes ne hvali dneva pred nočjo
acabar con alg. opraviti s kom
¡esto acabará conmigo! tega ne morem več zdržati! to bo moj konec!
acabar con a/c uničiti, pogubiti
acabar de entrar pravkar vstopiti
acaba de llegar pravkar je prispel
acabar de comer pojesti
acabar de escribir do konca napisati; nehati s pisanjem
acaba de publicarse pravkar izšlo
¡acaba de parir! izreci no že (kar misliš)!
acabar en punta šiljast biti
acabar en vocal na samoglasnik se končevati
acabó por comprender končno je uvidel
acabó diciendo que na koncu je dejal, da

ausfallen^*

1. (herausfallen) Haare, Zähne: izpadati, izpasti

2. (wegfallen) odpasti, (aussetzen) izpasti, odpovedati

3. (enden) iziti se, končati se (gut/schlecht ausfallen dobro/slabo se končati); Resultat: gut/schlecht ausfallen biti dober/slab

4. Chemie obarjati se, oboriti se

ausgehen

1. (hinausgehen) iti ven, Briefe, Post, Waren: biti odposlan

2. (weniger werden) Kräfte, Feuer: pojemati, Vorräte, Geld: pohajati, poiti, zmanjkati, zmanjkovati (zmanjkuje mi česa), Haar: izpadati, Farbe: razbarvati se

3. (enden) končati se, mit einem Ergebnis: iziti se, Zeit, ein Jahr ...: izteči se, iztekati se; ausgehen auf končati se z

4. auf etwas ausgehen Beute, Vorteil, Raub: gnati se za čim, prizadevati si za

5. ausgehen von začeti, začenjati pri/z, izhajati od

6. ausgehen lassen einen Befehl, ein Verbot: izdati frei ausgehen ostati nekaznovan; leer ausgehen ostati praznih rok

austrudeln končati se

be over neprehodni glagol
miniti, končati se; biti gotov; biti odveč

concludere^*

A) v. tr. (pres. concludo)

1. skleniti, sklepati:
concludere un affare skleniti posel

2. končati, zaključiti:
concludere un discorso zaključiti govor

3. (argomentare, dedurre) sklepati:
da ciò si può concludere che aveva torto lui iz tega je mogoče sklepati, da on ni imel prav

B) v. intr. prepričati:
sono obiezioni che non concludono to so pripombe, ki ne prepričajo

C) ➞ concludersi v. rifl. (pres. mi concludo) končati se

concluir [-uy-] zaključiti, končati; skleniti; sklepati, izvajati iz; končati se, h koncu iti

concluir un negocio skleniti kupčijo
concluir con uno prekiniti s kom
concluir de escribir končati s pisanjem
lo que concluyó de arruinarle kar ga je dokončno uničilo
no he concluido todavía nisem še pri kraju
¡todo ha concluido! vse je končano!
concluirse končati se
¡asunto (ali punto) concluido! dovolj (o tem)!

dēsinō -ere -siī -situm

1. intr. nehati, poneha(va)ti, konč(ev)ati se: omne bellum … aegerrume desinere (ACI) S., quo (puero) ferrea … desinet … gens V., ut incipiendi fuerit ratio, ita sit desinendi modus Ci., unde coepit oratio mea, ibi desinet L., unde initium fecit et ubi desiit (vox) Vitr., desierant imbres O., desinat ira O., caduca occidunt desinuntque Plin. iun., Pyrenaeus desinens Fl.; ret.: illa, quae similiter desinunt Ci. = ὁμοιοτέλευτα (prim. Q. IX, 3, 79), similiter desinens est, cum … similes exitus habent (casūs) Corn., in iisdem verbis d. Q.; apud Ciceronem omnia desinunt (poteka vse mirno), apud Pollionem cadunt (drvi h koncu) Sen. ph.; (o govorniku) = konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati): non semper eodem modo d. Ci., ut quo ex genere coeperis translationis, hoc desinas Q., in hoc desisse versu Suet.; (o barvi): quod … in viola desinat fulgor Plin. ker prehaja … v vijoličasto. Z in in acc. s čim končevati se, v kaj preiti, prehajati, izgubljati se: in pristim desinit alvus V., desinat in piscem mulier H., desinit in lacrimas O. njen govor se konča s solzami, aestas in autumnum desinit Sen. ph. se prevrača v jesen, cauda in tenuitatem desinens Pl. se končuje koničasto. V pass. brezos.: si esset factitatum, non esset desitum Ci., tunc bene desinitur O.

2. (redk.) trans. (z acc. rei) kaj, od česa odnehati, čemu odpoved(ov)ati se, kaj pustiti (puščati), opustiti (opuščati), s čim prekiniti (prekinjati): telam Ter., libenter artem desinerem Ci., d. bellum S. fr., versūs V., artem athleticam, oppugnationem Gell., amicitiam cum aliquo Fr.; včasih = zapustiti: dominam O.; pesn. (po grškem zgledu) z gen. = kaj, s čim nehati: desine blanditiae Caecil. fr. nehaj laskati, desine … querelarum H. (prim.:λῆγε κλαυμάτων), consul non desinit irae Sil.; z abl.: desine … communibus locis Ci. odstopi od … Večinoma z inf. kaj delati nehati, ne več, ne dalje (z inf.): mirari Torquatus desinat Ci. Torkvat naj se neha čuditi, naj se ne čudi več, illud timere desino Ci. tega se ne bojim več, alere morbum d. N., vivere d. Sen. ph. ne več živeti, morari inter homines desisse (dvoumno) Suet.; v pass. (nav. z inf. pass.): orationes a plerisque legi sunt desitae Ci. govorov večina ni več prebirala, vocari est desitus Ci., desitum est disputari Ci., cum Philippo non ante desitum (est) bellari L.; abs. (ustrezni inf. dostavimo v mislih): desine Kom. (= παῦε) nehaj, pusti (to), stoj, miruj, iam desino Ter., desine plura (sc. dicere), puer V., desine, tibia, versūs (sc. canere) V., desine, desierat (sc. loqui) O., optimus virtutis finis est, antequam deficias, desinere Sen. rh.; (o gledališkem igralcu in govorniku) = ne več nastopiti, s scene umakniti se: Ci. ep. (VII, 1, 2), Q. (XII, 11, 3); (o vojaku) = ne dalje služiti: Sen. rh. (Controvers. lib. I, 8, 8).

Opomba: Pf. desii; toda tudi v cj. desiverit: Gell. Sinkop. obl. iz perfektove osnove: desit Mart., desissem Cat., desisset Gell., desisse Ci. ep., Suet.

determine [ditə́:min]

1. prehodni glagol
določiti, odločiti, dognati; končati; povzročiti
pravno časovno omejiti

2. neprehodni glagol
odločiti se, prenehati, končati se

to be determined to odločno zahtevati
to be determined by s.th. biti določen s čim

dispereō -īre -iī (—) (decomp.) docela ugonobiti (ugonabljati) se, poginiti (poginjati), propasti (propadati), končati se: disperii Ter. izgubljen sem! po meni je! gorje mi! tako tudi: male disperii Kom., disperii, perii misera Kom., disperisti Kom., disperistis, ni … Kom., dispeream, ni … H. ali dispeream, nisi … Cat. ali dispeream, si … Pr. naj poginem, če (ne) … , fructus disperit Varr., cibus disperiit, serpens disperit Lucr., fundumne pulcherrimum … disperire patiemini? Ci. — Glagol se rabi za pass. glag. disperdō.

Opomba: Fut. disperiet Vulg.

end² [end]

1. prehodni glagol (in, with s)
končati, zaključiti; uničiti, ubiti, pokončati

2. neprehodni glagol
končati se, prenehati; umreti

all's well that ends well konec dober, vse dobro
to end in smoke izpuhteti, končati se brez haska, propasti
to end by doing končno kaj storiti
to end in nothing ➞ to end in smoke
to end by saying končno povedati
to end up (ali off) končati, zaključiti

enden transitiv končati; intransitiv končati se, nehati se, prenehati; nicht enden wollen brez konca in kraja

ēvādō -ere -vāsī -vāsūrus

I. intr.

1. iti iz česa, priti (prihajati) iz česa: supra castra cum turmalibus suis evasit L. je odjezdil, Eurytus evadit Sil. gre naprej. Od kod? s samim abl. (redko): evadere oppido S., silvā opacā, undis V., puteo Ph., patriis tectis Val. Fl.; večinoma z ex: ex aqua Pl., ex alvo Varr. (o čebelah), ex balneis Ci., cum ex … corpore evasisset animus Ci. ko se je duša od … telesa ločila, ko je … telo zapustila. Kod?: per quas (angustias) spiritus evadit Cels. Kam? z in in acc.: ex illis sedibus in haec loca Ci., in terram L., Cu. na suho stopiti, in mare evadit (flumen) Cu. se izteka; tudi splezati, (po)vzpeti se: adverso colle evadunt S. planejo naravnost na hrib, in iugum, in muros evadere L., per praeruptum … saxum in Capitolium evadit L., evadere ad summi fastigia culminis, ad auras superas V., super capita hostium Cu., in cacumen Cu., in cacumina Q., ad culmina Sil., ad adversum villae parietem Suet., ad summitates collium Amm.; abs.: equi inter virgulta evasere S.

2. „srečno priti iz česa“, uiti, uteči, ubežati, bežeč se rešiti: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., evasti (gl. opombo): credo, … cavebis H., evadere pet tela L., retro Cu. nazaj bežeč uiti, evadere hoc furto (s tem ugrabljenim blagom) Val. Fl., evadere rate Q., nando Suet., per aciem Polyphemi Iuv., quasi evaserat Fl., data evadendi copia Amm. Od kod? z abl.: periculo L., tanti periculi, quo evaserat Cu.; pogosteje in bolje s praep. z abl.: evadere ex insidiis Ci., e periculo Ci., ab iudicibus Ci., ex fuga (= bežeč) C., e manibus hostium L.; (redko) z dat.: evadere pugnae V.; pesn.: evasit ante oculos et ora parentum V. pribežal je pred obličje staršev.

3. pren.
a) kam priti, kam dospeti: ad coniecturam Pl., ne in infinitum quaestio evadat Q., da ne zaide v …
b) iziti (se), izteči (iztekati) (se), obnesti se, konč(ev)ati se s čim: nescio, quo (kam = kako) haec evasura sint Ci., cum, quorsum (kako) evaderent, timeret N., pestilentia in morbos evadit L., hucine … beneficia tua evasere, ut … ? S. do tega so prišle tvoje dobrote … ? occ. (o osebah) α) kam hoteti = meriti na kaj, namerjati kaj: timeo, quorsum evades Ter. plašno pričakujem, kam meriš s svojo pripovedjo. β) z dvojnim nom. biti kaj, postati kaj, razviti se v kaj: evaserat perfectus Epicureus Ci., quos iudicabat non posse oratores evadere Ci., iuvenis (Servius) evasit verae indolis regiae L., ut plebicola … omnisque aurae popularis captator evaderet pro truci saevoque insectatore plebis L., ex infami ganeone maximus philosophus evasit Val. Max., ex defensore senatoriae causae repente patronus plebis evasit Iust.; tudi o stvareh: si quando aliquod somnium verum evaserit Ci. če so se … izšle (uresničile), vereor, ne haec quoque laetitia … vana evadat L. —

II. trans.

1. pot (notranji obj.) docela prehoditi, preiti: omnemque videbar evasisse viam V., lapis evasit totum spatium V. je premeril; occ.
a) kaj preiti = iti čez kaj, priti čez kaj, skozi kaj, mimo česa, prekoračiti kaj, prestopiti kaj: vadum O., ripam V., media castra L., limen, vestibulum Col., amnem T.; pren.: vitam Ap. umreti.
b) na kaj plezati, splezati, zlesti, povzpeti se: gradūs altos V., celsos gradus Sil., ardua L. na vrh splezati; pren.: supina evadere Q.

2. (podobno kot effugere) uiti, uteči, ubežati, (iz)ogniti se (čemu): Val. Fl., Sil., Suet. idr., angustias L., hostes atque locos V., pestem belli V., nostras manus V., da flammam evadere classi V. daj, da ladjevje uteče plamenu, evadere loca mortis O., Libitinam Iuv., Caesares Plin. iun.; pren.: evadere aegritudinem Luc. fr., casus omnes V., gravem casum T., omnia vitae incommoda Sen. ph., necem Ph., mortem Ap., sermones malignorum Plin. iun., patrum sententias T.

Opomba: Sinkop. pf. act. ēvāstī (ēvāsistī): H., Sil.

ēveniō -īre -vēnī -ventum

1. ven priti (prihajati), iziti (izhajati), priti iz česa: merses profundo, pulchrior evenit H. Kam? = priti kam, dospeti kam: evenire Capuam, rus eveniat Pl. Occ. (o rastl.) zrasti, prikliti: arundo serius evenit Col.; pren.: ubi pax evenerat S. ko je bil nastopil mir, delecta rei publicae forma … si evenit T.; iz žrebovnice kot žreb priti, od tod kot del priti (prihajati) komu, pripasti komu, doleteti koga: damna evenerunt maxuma misero mihi Pl., illi divitiae evenerunt maxumae Pl., ipsi Numidia evenerat S., cui Gallicum bellum evenerat, cui legiones urbanae evenissent L., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr. evfem. = če bi Pompej umrl, si quid sibi eveniret Suet., vix denis armatis singuli hostes eveniunt Iust. (po) en sovražnik pride na …

2. pren. iziti se, izteči (iztekati) (se), konč(ev)ati se: evenire prospere Pl., Ci. ep., L., bene ac feliciter Ci., S., L., Plin. iun., bene S., ut ea res iis fauste, feliciter prospereque eveniret Ci., auspicia ei secunda evenerunt Ci., cuncta prospere eventura S., res legioni feliciter evenit C.; o neugodnih dogodkih: male evenire Pl., quid si sors aliter quam voles evenerit? Pl., evenire praeter spem Ter., praeter opinionem Suet., omnia fere contra ac dicta sunt, evenerunt Ci., bonis male evenit Ci. se slabo godi, pugna adversa ei evenit L., at tibi contra evenit H., multa eo anno prodigia evenere T., etiamsi tormenta pervicaciā servorum contra evenissent T.; occ. izpolniti (izpolnjevati) se, zgoditi se, uresničiti se: utinam istud evenisset N., eveniunt optata deae O., non haec sine numine divûm eveniunt V., quota quaeque res praedicta evenit? Ci., utinam quidem istud evenisset N.

3. pripetiti se, primeriti se, naključiti se, dogoditi se, zgoditi se: in hominum aetate multa eveniunt Pl., quidquid evenerit S., si quid secundi evenisset N., ut plerumque evenit Ci., si tibi evenerit, quod metuis, ne accidat Ci., ut quaecumque accidant incommoda, propter eam causam evenire videantur Ci., ex quibus causis mors eveniat repentina Ci. bi takoj nastopila smrt. — Skladi: brezos. s konsekutivnim stavkom: Ter., Q., Plin. iun., Suet., Cl., forte evenit, ut in Privernati essemus Ci., quī evenit, ut idem auctor sit? Ci. kako se je zgodilo, ita plerumque evenit, ut is sibi imperatorem alium quaerat S.; z inf.: hostibus eveniat viduo dormire cubili O. — Od tod subst. pt. pf. ēventum -ī, n

1. izid, konec, posledica, uspeh: Varr., Vell., Plin. iun., Suet., consilia eventis ponderare Ci., non eventis, sed factis cuiusque fortunam ponderare Ci., me stultitiae meae poenam ferre gravius quam eventi Ci. ep., aliorum eventis doceri T.

2. dogodek, pripetljaj: plurimorum eventorum memoria Ci.

Opomba: Star. cj. pr. ēvenat: Enn., Pl., Pomp. fr., evenant: Pl.

eventuate [ivéntjueit] neprehodni glagol
pripetiti se; imeti za posledico; končati se

expire [ikspáiə] prehodni glagol & neprehodni glagol
izdihniti; umreti; poteči, miniti, končati se
trgovina zapasti

fenecer [-zc-] dokončati, dovršiti; končati se, nehati se; umreti