Franja

koščen¹ [é] (-a, -o) (iz kosti) aus Knochen, aus Bein, beinern

koščen² [é] (-a, -o) (mršav) knöcherig, knochig

koščen pridevnik
1. (iz kosti) ▸ csont, csontból készült
2. (zelo suh) ▸ csontsovány, szikár, véznaMožakar je visok okoli 180 centimetrov in je koščene postave. ▸ A férfi körülbelül 180 centiméter magas és vézna alkatú.
Sopomenke: mršav

koščén made of bone; bony; osseous

koščén en os, d'os, osseux

koščén (-a -o) adj.

1. osseo, di osso:
koščeno ogrodje struttura ossea
nož s koščenim ročajem coltello col manico d'osso

2. ossuto (mano, volto); ekst. magro, scarno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. koščeni labirint labirinto
anat. koščeni polž coclea, chiocciola (ossea)
les. koščeni les legno molto duro

koščén -a -o koščat: -e roke

koščén óseo; huesoso ; (meso) con mucho hueso ; (močnih kosti) huesudo

koščén prid., кістля́вий прикм.

koščén -a -o prid. osos

angular [ǽŋgjulə] pridevnik (angularly prislov)
kotast, oglat; koščen; koničast
figurativno robat, neroden; prepirljiv; prisiljen, formalen

angular point vrh kota

beinern koščen

bony [bóuni] pridevnik (bonily prislov)
koščen, mršav, suh

glȍđav -a -o dial. koščen, suh: glođav čovjek

huesoso koščen

huesudo (debelo) koščen

kljȕsast -a -o suh, mršav, koščen: ne marim ja mnogo za one -e Dijane

knöcherig koščen

knöchern koščen

knochig koščen