Franja

kmetih [é]
: na kmetih ➞ → kmeti

agrestis -e (ager)

1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.

corral moški spol ograda; kmečki dvorec; dvorišče (za perutnino); svinjak; drvarnica; Kuba hiša na kmetih

hacer corrales šolo »špricati«

fundo moški spol zemljišče; Čile posestvo na kmetih

granja ženski spol pristava, posestvo na kmetih

heredad ženski spol dediščina, dedina, posestvo na kmetih, pristava

kùšluk m (t. kušluk) dial. čas zajtrka, ki je pri muslimanih kmetih med 9. in 10. uro dopotdne: kad doteraju stoku s paše u kušluk, dobiju čobani od domaćice kajmak i varena jaja

Landaufenthalt, der, bivanje na podeželju/na kmetih

praediolum -ī, n (demin. praedium) selski dvorček, posestevce (posestvece) na kmetih, pristavica: quoniam de nostra possessione depulsi in parvo et eo litigioso praediolo relicti sumus Ci., cur non sim in iis meis praediolis quae sunt huius temporis Ci. ep., in praediolis nostris et belle aedificatis et satis amoenis Ci. ep., nam et opus est constitui a nobis illa praediola Ci. ep., sed mea praediola tibi nota sunt Ci. ep., praediolum istud, quod commendatur his dotibus Plin. iun.

rūrālis -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, rurálen: negotia Amm., opus (sc. Hesiodi) Macr. delo, ki opisuje kmečka opravila (= Dela in dnevi); adv. rūrāliter podeželsko, kmečko, kmetsko, selsko, na podeželju, na kmetih: Cass.

ruralize [rúərəlaiz] prehodni glagol
dati podeželsko, provincialno zunanjost; napraviti kmečko, vaško
neprehodni glagol
živeti na deželi, na kmetih; iti na deželo, na kmete; dobiti kmečki značaj; pokmetiti se

rūri-gena -ae, m, f (rūs in gignere) rojen na kmetih, subst. rūrigenae -ārum, m, f kmetsko (podeželsko) ljudstvo, poljedelci, f poljedelke, kmetje, f kmetice, dežel(j)ani, f dežel(j)anke, podežel(j)ani, f podežel(j)anke, vaščani, f vaščanke: protinus Aoniis immittitur altera Thebis pestis, et exitio multi pecorumque suoque rurigenae pavere feram O.

rūrō -āre in rūror -ārī (rūs) živeti na kmetih (podeželju), kmetovati, ukvarjati se s poljedeljstvom: dum ruri rurant Pl., dum in agro studiosius ruror Varr.

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

rusticate [rʌ́stikeit] neprehodni glagol & prehodni glagol
iti, umakniti se na deželo, na kmete; živeti, bivati na kmetih, v provinci; pokmetiti se; poslati (koga) na kmete, na deželo, v provinco; napraviti (koga) za kmeta, pokmetiti
figurativno (začasno) odstraniti (koga) z univerze

rustication [rʌstikéišən] samostalnik
izlet ali potovanje na deželo; bivanje na kmetih; kmečko, vaško življenje, pokmetenje
figurativno začasna odstranitev z univerze

rusticity [rʌstísiti] samostalnik
(podeželska, kmečka) preprostost; kmečko vedenje, neuglajenost, neotesanost; rusticiteta; življenje na kmetih

tierra ženski spol zemlja, zemeljska obla; svet; dežela; prst, glina; posestvo na kmetih; domovina

tierra adentro v notranjosti dežele
tierra baldía neobdelana zemlja
tierra de barbecho praha, ledina
tierra cocida žgana glina, terakota
tierra de España španska kreda
tierra extraña inozemstvo, tujina
tierra firme kopna zemlja, kopno
tierra del pipiripao (fam) deveta dežela
la Tierra de Promisión obljubljena dežela
tierra refractaria nezgorljiva glina
Tierra Santa sveta dežela
de la tierra domač, tuzemski
por debajo de tierra (fig) skrivaj, kradoma
caer por tierra na tla pasti, zrušiti se
dar en tierra pogrezniti se
dar en tierra con nekaj na tla vreči, prevrniti
dar tierra (a) (fig) hraniti, podpirati
echar tierra a los ojos pesek v oči metati, slepiti
¡echemos tierra sobre el asunto! pozabimo na to!
estar comiendo (ali mascando) la tierra (fig) biti pod zemljo, biti pokopan
morder la tierra (fig) mrtev biti, umreti
poner tierra en (ali por) medio (fig) oddaijiti se, proč steči, uteči, pobegniti
tomar tierra pristati (letalo)
se lo tragó la tierra izginil je brez sledu
venirse a tierra, irse a tierra (fig) uničiti se, propasti
de luengas tierras, luengas mentiras (pregovor) iz daljnih dežel velike laži

vīlicō¹ (slabše vīllicō) -āre (vīlicus)

1. biti pristávnik (oskrbnik pristave), biti oskrbnik, „pristavnikovati“, „oskrbnikovati“, oskrbovati (skrbeti za) gospodarstvo: in ea (sc. re publica) quodam modo vilicare Ci., senatu illis (zanje) vilicante Plin.

2. trans. oskrbovati, upravljati, skrbeti za kaj: servus, qui possessionem illam vilicabat Ap. — Kot dep. vīlicor -ārī

1. oskrbovati, upravljati kako pristavo (podeželsko posestvo): Afr. ap. Non., longe ab urbe vilicari Pomp. ap. Non.

2. (pre)bivati, živeti na kmetih: Aus., hic vilicor ante urbem Turpilius ap. Non.

дача f

1. dajanje, enkratni obrok (npr. krme živini, hrane);

2. letovišče, dvorec, hišica na kmetih;
жить на даче biti na letovišču, biti na deželi;

3.
лесная дача gozdna parcela