Franja

kmétski (-a -o) adj. glej kmečki

agreste kmetski, podeželski; neotesan, robat

campestre poljski, kmetski, podeželski

in-urbānus 3, adv. -ē (in inurbaniter: Aug.) „nemesten“, torej kmečki, kmetski, kmetiški; le metaf. (večinoma za nikalnico)

1. nevljuden, neolikan, surov: non essem tam inurbanus ac paene inhumanus Ci.

2. neokusen, nedostojen, nedovtipen (o zunanjosti in vedenju): habitus non i. Ci., aspectus et habitus oris et gestus non i. Q.; o govoru: non inurbane Stratonicus (ait) Ci., inurbanum dictum H.

pāgānicus 3 (pāgānus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: feriae Varr., in paganico (sc. solo, agro ipd.) na kmetih: Cod. I., paganica (sc. pila) Mart. s puhom napolnjena žoga.

2. malikovalski, neverski, poganski: Eccl.

pāgānus 3 (pāgus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: focus O., lex Plin.; subst. pāgāni -ōrum, m vaščani, podeželani, kmetje: nulli pagani aut montani Ci., pagani et oppidani Auct. b. Alx.

2. occ. nevojaški, civilen: peculium Cod. I.; subst. pāgānus -ī, m nevojak, civilna oseba, civilist, zapečkar, filíster: milites et pagani Plin. iun., vos (sc. praetoriani), nisi vincitis, pagani T.

3. metaf.
a) kmečki, neolikan, neotesan, robat, neuk: cultus Plin. iun.
b) malikovalski, neverski, poganski; kot subst. malikovalec, brezverec, pogan: Eccl. in pozni Icti.

rullus 3 (iz *rud-los, sor. z rudis) kmečki, kmetski, kmetavzarski, surov, robat, neotesan, neolikan, neuglajen, neciviliziran, neblagonraven; subst. surovež, surovina, surovak, grobijan, robavs, brdavs, neotesanec, omejenec: at te Iuppiter dique omnes perdant: [fufae,] oboluisti alium, germana inluvies, rullus (po novejših izdajah † rusticus), hircus, hara sui[s] Pl. — Kot nom. propr. Rullus -ī, m Rúl(us), priimek Servilijevega rodu. Najbolj znan je P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, l. 63 ljudski tribun, proti kateremu je Cicero nastopil s tremi agrarnimi govori (de lege agraria orationes); pl. Rullī: Ci.

rural, e, aux [rüral, ro] adjectif kmečki, kmetski, ruralen; podeželski

ruraux masculin pluriel kmetje, deželani
commune féminin rurale kmečka občina
exode masculin rural množično odhajanje, odseljevanje s podeželja
propriété féminin rurale posestvo na kmetih
vie féminin rurale življenje na kmetih

rūrālis -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, rurálen: negotia Amm., opus (sc. Hesiodi) Macr. delo, ki opisuje kmečka opravila (= Dela in dnevi); adv. rūrāliter podeželsko, kmečko, kmetsko, selsko, na podeželju, na kmetih: Cass.

rūrestris -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, poljski, vaški, rurálen: arva Ap., opus Icti., tibia M.

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

tlačánski -a -o kmetovski, kmetski, čifčijski

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

καρβ-άτιναι, αἱ kmetski črevlji iz neustrojene volovske kože.

σόλ-οικος 2 [Et. ni gotovo, če od Σόλοι] ki napačno (nepravilno) govori, neizobražen, sirov, kmetski, neotesan.

ὑπ-άγροικος 2 malo kmetski, malo neolikan, neotesan.

χωρῑτικός 3 selski, kmetski. – adv. -ῶς kmetsko.