Franja

kmetič [é] moški spol (-a …) das Bäuerlein

kmétič (-a) m pren. dem. od kmet contadinello

kmétič m kmet seljačić

Bäuerlein, das, kmetič

bucolic² [bju:kɔ́lik] samostalnik
pastirska pesem, idila; kmetič, kmetavz

contadinēllo m (f -la) pomanjš. od ➞ contadino kmetič; kmečki fant, kmečko dekle

ploughboy [pláubɔi] samostalnik
kdor vodi vprego (plug), orač, kmetič

rūsticellus -ī, m (demin. k rūsticus) kmétič (kmetìč), kmetíček: idem M. Varro: rusticellus (po novejših izdajah kot osebno ime Rusticelius), inquit, Hercules appellatus mulum suum tollebat Varr. ap. Plin.

sélja m ljubk. kmet, kmetič

seljàčić m kmetič

séljo m, zval. sȇljo ljubk. selja, kmetič: vi bi jeli trice da vam nije jednog običnog -a koji ima veze s praksom

villanēllo m kmetič

мужичишка m (gov.) kmetič

мужичок m (zast.) kmetič

in-cautus 3, adv. -ē (cautus, cavēre)

I. act. ne čuvajoč se, nepazljiv, nepreviden, brezbrižen, nesluteč, brezskrben: V., T., Q., Plin. iun., Aug., demonstrat hominem incautum de medio tolli posse Ci., ut praeparati incautos aggredi possent L., rusticulus non inc. Ci. skrben kmetič, incaute pugnare L., incautius sequi C., incautius murum subire L.; v zvezi z ab: incautus a fraude iuvenis L. ne pazeč se … ab eo, qui aperte hostis erat, incautus Ci.; po gr. z gen.: incautus futuri H. brezbrižen glede … , i. sui Stat. ne pazeč se; z ad in acc.: incautus ad credendum pavor L.; incautum est z inf.: Plin. iun.

— II. pass.

1. ne(za)varovan, neokovan, nezaklenjen, nečuvan, ne varen: iter hostibus incautum T. ne zasedena od … , incautos agros invasit S., quod neglexeris, incautum habeas L. imej za nezavarovano.

2. ne vnaprej viden, nesluten, nepričakovan, nenadejan: scelus Lucr., ictus Sil., sic est incautum, quidquid habetur amor Pr.