Franja

kmet¹ [è] moški spol (-a …) der Bauer, (kmetovalec) der Landwirt; -bauer (gorski Bergbauer, mali Kleinbauer, svobodni Freibauer, veliki Großbauer)
neugoden za kmete bauernfeindlich
radijske oddaje za kmete der Landfunk
neumen kmet ima debel krompir dumm hat's meiste Glück
|
na kmetih ipd. ➞ → kmeti

kmet² [è] moški spol (-a …) pri šahu: der Bauer
dvojni kmet der Doppelbauer
prosti kmet der Freibauer
pretvorba kmeta die Bauernverwandlung
ustvariti prostega kmeta einen Freibauern schaffen
kmet več der Mehrbauer

kmȅt m
1. tlačan: kmet i feudalac; kmet je imao razne obaveze prema feudalcu, grofu, agi, spahiji
2. vaški župan: ja sam kmet, i hoću vaš starješina da ostanem do kraja
3. uglednejši kmet, vaščan, kot sodnik za vaške zadeve, rihtar
4. izvoljen sodnik, porotnik
5. ugleden kmet sploh
6. dial. kmet
7. od -a i besjeda kakršen mož, takšna je njegova govorica

kmét peasant; countryman, pl -men; farmer; rustic

mali kmét crofter
kmét svobodnik (z lastnim posestvom) freeholder
kmét pri šahu pawn
iti na kmete to travel to ali to visit the country
na -ih, po -ih in the country
dati otroke v rejo na kméte to farm out children

kmèt paysan moški spol , cultivateur moški spol , agriculteur moški spol , fermier moški spol, pejorativno cul-terreux moški spol, familiarno péquenot moški spol ; (šah) pion moški spol

na kmetih à la campagne
bivati na kmetih demeurer (ali habiter) à la campagne
mali kmet petit fermier

kmèt (-éta) | -íca (-e) m, f

1. contadino (-a); agricoltore (-trice); knjiž. villico (-a):
mali, srednji, veliki kmet contadino piccolo, medio, ricco
hist. kmet tlačan servo della gleba

2. pejor. bifolco, villano; pog. cafone

3. pren. pl. kmeti contado; campagna, campagne:
priti s kmetov venire dal contado
živeti na kmetih vivere in campagna

4. šah. pedone

kmèt kméta m
1. seljak: kmet zemljak
zemljoposjednik (-sed-); majhen kmet; iti na -e
ići na selo; priti s -ov
doći sa sela; na -ih živeti
biti na ladanju, živjeti (-ve-) na selu; po -ih imajo še stare navade
na selu vladaju još stari običaji; med -i
među seljacima
2. plon, pješak (peš-) u šahu, pijurac: potegniti -a

kmèt campesino m , labrador m ; (vaščan) aldeano m , lugareño m ; paisano m ; (pri šahu) peón m

na kmetih en el campo
bivanje na kmetih estancia f en el campo
iti na kmete ir al campo

kmèt kméta m., селяни́н -а ч., землеро́б -а ч.; піша́к |шахи| -а́ ч.

kmèt -éta m (-íca -e ž) ţăran (-că)

mali kmet moški spol der Kleinbauer
… malega kmeta kleinbäuerlich

najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir frazem
(pregovor) približek prevedka ▸ a szerencse az ostobáknak kedvez

prosti kmet moški spol pri šahu: der Freibauer
ustvariti prostega kmeta einen Freibauern schaffen

višinski kmet moški spol der Gebirgsbauer, Bergbauer

agrestis -e (ager)

1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.

agricola -ae, m (ager in colere) poljedelec, kmet(ovalec): assiduus Ci., homo imperitus morum, agricola et rusticus Ci. (prim. agrestis 3); deus agricola ali caelites agricolae Tib. zaščitnik(i) polj (poljedelstva). Kot nom. propr. Cn. Iulius Agricola Gnej Julij Agrikola, ces. namestnik v Britaniji od l. 77 do 85 po Kr., Tacitov tast: T.

Opomba: Gen. pl. agricolûm: Lucr.

agricoltore m poljedelec, kmet, kmetovalec

agricultor moški spol poljedelec, kmet

agricultór -i m poljedelec, kmet, kmetovalec

arātor -ōris, m (arāre)

1. orač: ex oratore arator factus Ci., tauris iuga solvet arator V., diffugit arator omnis et agricola V.; včasih atrib., skoraj kakor adj.: oralen, plužen: cedebat taurus arator equo O., bos arator Suet., Icti.; pren. Arātor ozvezdje Orač: Varr. ap. Serv.

2. occ. ratar, poljedelec, kmet: Lucr., Tib., gaudet arator igni H., fetūs, quos durus arator... nido implumīs detraxit V., concidere infelix validos miratur arator inter opus tauros O.; poseb. pl. arātorēs desetinski zakupniki, naselniki (na državnih posestvih; prim. arationes pri arātiō): Suet., quot aratores fuerunt agri Mutycensis? Ci., aratores iugera sationum suarum profitentur Ci.; redkeje sg.: sperabam, inquit arator, me ad denarios perventurum Ci.