Franja

klešč|e ženski spol množina, tehnika die Zange, -zange (čevljarske Falzzange, dvigalne Hebezange, dvojne Doppelzange, elektrika golilne Entisolierzange, elektrika izolirne Isolierzange, medicina za izdiranje zob Extraktionszange, za kosti Knochenzange, tehnika za luknjanje Lochzange, za sladkor Zuckerzange, elektrika za varovalke Sicherungszange, za žico Drahtzange, kombinirane Kombinationszange, kovaške Schmiedezange, luknjalne Knipszange, okrogle Rundzange, ploščate Flachzange, medicina porodne Geburtszange, tehnika prijemalne Klemmzange, Greifzange, razperilne Schränkzange, ribiške Anglerzange, gozdarstvo spravilne Rückezange, tehnika steklarske Glaserzange, Glasbrechzange, Kröselzange, vpenjalne Spannzange, žgalne Brennereizange); živalstvo, zoologija die Zange (na zadku : Hinterleibszange), ščipalke: die Beißzange; živalstvo, zoologija rakove: die Krebsschere
klešče za orehe (hrestač) der [Nußknacker] Nussknacker
gradbeništvo, arhitektura (lesena konzola) die Knagge
ročaj klešč der Zangengriff
vzeti v klešče koga (jemanden) in die Zange/Mangel nehmen

kléšče tongs pl, a pair of tongs, (manjše) pincers pl; pliers pl; medicina forceps (s konstr. v sg ali pl); (za orehe) nutcracker (večinoma pl) nutcrackers; (mučilno orodje) barnacle; zoologija, pri rakih claws pl, pincers pl

še s kléščami se ne bi tega dotaknil I would not touch it with a pair of tongs (oziroma with a bargepole)
dobiti koga v kléšče (figurativno) to get someone in one's grip
mučiti, ščipati s kléščami to pincer

kléšče tenaille(s) ženski spol (množine) , pince ženski spol , (kirurške) pinces de chirurgien , (porodničarske) forceps moški spol ; (rakove) pince(s)

v kleščah biti être dans l'embarras (ali en mauvaise posture), être coincé, être pris entre deux feux
kombinirane klešče pince universelle
kovaške klešče tenailles, croches ženski spol množine de forgeron, tricoises ženski spol množine
zobne klešče davier moški spol

kléšče (kléšč) f pl.

1. tenaglia, tenaglie; pinza, pinze:
čeljusti klešč ganasce della tenaglia
s kleščami potegniti žebelj cavare un chiodo con le tenaglie
pren. imeti koga v kleščah stringere qcn. in una morsa
koničaste klešče pinze a punta
kovaške klešče tenaglie per fabbro
mizarske klešče tenaglie per falegname

2. voj. morsa; zool. chele

3. (kleščam podobna priprava):
klešče za kodranje arricciacapelli
klešče za orehe schiaccianoci
klešče ščipalke tronchese
klešče za sladkor molletta per lo zucchero
klešče za žerjavico molle
pren. biti v kleščah trovarsi in una morsa
cevne klešče pinza per tubi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. ekstrakcijske klešče forcipe
porod s kleščami parto con il forcipe
gozdarske klešče compasso a slitta, calibro a corsoio
izolirne klešče pinza da elettricista
luknjalne klešče pinze per forare
razperilne klešče licciaiola

kléšče
1. klešč ž mn. kliješta s mn.
ili kliješte (kle-) ž mn.: kovaške klešče
kovačka kliješta; porodničarske klešče
akušerska kliješta; ploščate klešče
plosnata kliješta; kombinirke
kombinirana, kombinovana kliješta; ščipalke = ščipalne klešče
štipna kliješta; s -ami prijeti
kliještima zahvatiti; s -ami iztrgati
kliještima iščupati
2. štipci, štipaljke, kliješta: rakove klešče
3. stjenovita (ste-) klisura; priti v klešče
doći u kliješta, u tešku situaciju

kléšče tenazas f pl ; alicates m pl ; (kirurške) pinzas f pl ; (porodničarske) fórceps m ; (za sladkor, rakove) pinzas f pl

klešče za lase tenacillas f pl
klešče za orehe cascanueces m
univerzalne klešče alicates universales
zobne klešče gatillo m
vzeti koga v klešče (fig) atacar a alg por dos lados; poner a alg en un aprieto

kléšče kléšč ž. mn., клі́щі -ів мн., щи́пці -ів мн., обце́ньки -ів мн.

kléšče kléšč ž mn. cleşte

luknjalne klešče množina die Knipszange

okrogle klešče množina die Rundzange

porodne klešče množina, medicina die Geburtszange

prijemalne klešče množina die Klemmzange, Greifzange

razperilne klešče ženski spol množina, tehnika die Schränkzange

steklarske klešče množina die Glaserzange, Glasbrechzange, Kröselzange

ščipalne klešče ženski spol množina die Beißzange, Kneifzange

alicates moški spol množina klešče

alicates cortauñas kleščice za nohte
alicates de corte ščipalne klešče

barnacle [bá:nəkl] samostalnik
zoologija lopar; arktična gos; klešče (kot mučilno orodje)
sleng, množina ščipalnik, nanosnik
figurativno človek, ki noče oditi
pogovorno star izkušen mornar

Beißzange, die, Tierkunde klešče (ščipalke)

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

Branche, die, (-, -n) panoga; chirurg. Instrument: klešče