Franja

klan|ec moški spol (-ca …) die Steigung, die Gefällstrecke; fizika schiefe Ebene

klanec samostalnik
1. (neraven del; pobočje) ▸ emelkedő [navzgor] ▸ kaptató [navzgor] ▸ lejtő [navzdol] ▸ ereszkedő [navzdol]Ko peljemo kolo po klancu navzgor, vedno teže poganjamo pedala. ▸ Ha emelkedőn kerékpározunk, mindig nehezebb pedálozni.Traktor je bil ugasnjen in v prostem teku na blagem klancu. ▸ A traktort leállították és egy enyhe lejtőn alapjáraton járatták.

2. (hrib) ▸ emelkedő, dombNa klanec ni pridrvel samo eden, ampak kar trije taksisti. ▸ Nem is egy, hanem három taxisofőr jött fel a dombra.
Njena hiša je nizka, stisnjena na klancu pod cerkvijo. ▸ A háza alacsonyan, a templom alatti domboldalba simulva áll.

klánec slope; upward gradient; rise in the road; acclivity; ZDA upgrade; ascent

smo na vrhu klánca we are at the top of the slope

klánec montée ženski spol , côte ženski spol ; pente ženski spol raide (ali abrupte)

hud, strm klanec montée escarpée (ali raide)

klánec (-nca) m

1. salita; china, pendio:
voziti v klanec andare in salita

2. fiz. (poševna ravnina) piano inclinato

klánec -nca m strm, uzbrdan put, uzbrdica: na -u, vrh -a; voziti po -u navzgor, navzdol; na vrhu se klanec prevali

klánec elevación f , cuesta f

klánec -nca m., підйо́м -у ч.

klánec -nca m pantă, povârniş

bògaz m, mn. bògazi (t. bogaz)
1. golt, žrelo: došlo mi je do -a
2. soteska, klanec: ako je jedna strana s kolima u tesnac ili bogaz već ušla, druga mora pričekati dokle ona prođe; poznavati staze i -e znajti se v težkem položaju

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.

côte [kot] féminin

1. rebro

2. pobočje, reber, breg, klanec

3. obala, obrežje

côte à côte drug poleg drugega, vštric
à mi-côte sredi pobočja
batterie féminin de côte obalna (topniška) baterija
fracture féminin des côtes zlom reber
velours masculin à côtes rebrasti žamet
côte de bœuf remstek, na hitro opečen goveji ledveni zrezek
côte escarpée strma obala
côte de porc, de veau svinjski, telečji kotlet
s'arrêter en haut de la, dans la côte ustaviti se na vrhu klanca, na klancu, na strmini
avoir les côtes en long (figuré) lenariti, biti lenuh
il a eu deux côtes cassées dve rebri si je zlomil
être à la côte (figuré) biti suh, brez denarja, v stiski
caresser, mesurer, rompre, tricoter les côtes à quelqu'un (familier) koga (pre)mlatiti, (pre)tepsti
serrer les côtes à quelqu'un trdo pritiskati na koga
se tenir les côtes zvijati se od smeha
on lui voit les côtes, on lui compterait les côtes zelo mršav je

deal -uri n

1. grič, hrib

2. breg, klanec

faux, faucis, f, v sg. le abl. fauce: Varr., Ci., O., Mart. Nom. samo pri Cael.; navadno pl. fauces -ium, f

I.

1. žrelo = začetek požiralnika: os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., summum gulae fauces vocantur Plin.

2. sinekdoha:
a) grlo, goltanec: istis faucibus tantum vini exhauseras Ci., fauces raucae Lucr., pocula arente fauce trahere H., onus infelix elisa fauce pependit O., (aquas) si quis faucibus fausit O.; pren.: faucibus teneor Pl. nož imam pod grlom, premit fauces defensionis tuae Ci. duši = onemogoča tvoj zagovor, cum faucibus premeretur ker mu je šlo za vrat, glavo.
b) žrelo: lippiunt fauces fame Pl. ščemi, skeli, lupam catuli faucibus exspectant siccis V. s suhim (= lačnim) žrelom; pren.: eripite nos ex eorum faucibus Ci., urbem ex belli faucibus eripere Ci., ex faucibus fati eripi Ci., urbes e faucibus Hannibalis ereptae L., praedonis faucibus eripere Plin. iun.
c) vrat: fauces russa galli Enn. fr. podbradki, fauces prehendere Pl., laqueo innectere fauces O., frangere fauces laqueo Lucan. fauces manu opprimere Suet.; pren.: Catilina cum exercitu faucibus arguet S. se nam je obesil na vrat, nam visi na vratu.
č) usta: vix equidem fauces haec ipsa in verba resolvo O.

3. meton. požrešnost: lupus fauce improbā incitatus Ph. —

II. pren. (le v pl.)

1. žrelo, prepad, duplina, votlina: patefactis terrae faucibus Ci., fauces montis (Aetnae) Lucr. žrelo, talis sese halitus atris faucibus effundens V., rupto Acheronte vorago pestiferas aperit fauces V., Orci f. Val. Fl., Ap., Arn.

2. ozek dohod, vhod: f. macelli Ci., portūs C., Averni, Orci, Taenuriae V., portae L., in valle arta faucibus utrimque obsessis L. f. iugi Cu., urbis, Hadriani maris Fl.; occ.
a) prehoda (hodnika) na obeh straneh arhiva (tablīnum), ki vodijo v večji peristil: Vitr.
b) pictae fauces Enn. ap. Ci. pobeljeni vhod (pobeljene pregraje) v cirkusu
c) ustje, izliv (struga) vodovja: Plin., cava flumina siccis faucibus … coquebant V., palus … caecas stagnante voragine fauces laxat Sil., f. ductūs (vodovoda) Front.

3. soteska, klanec, ožina: f. salti (= saltūs) Acc. fr., castra sunt in Etruriae faucibus conlocata Ci., f. angustae L., V., artae T., artissimae Cu., cavi montis Fl.

4.
a) zemeljska ožina, medmorje: erat posita Corinthus in faucibus Graeciae Ci., artae fauces (Isthmi) L., tum paeninsula erat, … artis faucibus cohaerens Acarnaniae L., Siciliam ferunt angustis quondam faucibus Italiae adhaesisse Iust.
b) morska ožina, preliv: f. Abydi (= Hellespontus) V., f. Hellesponti L., ubi primum e faucibus angustis panditur mare L., f. Bospori Plin.

Gefällstrecke, die, padec, klanec (navzdol)

montée [mɔ̃te] féminin hoja navkreber, vzpon, dvig; aéronautique strm let; klanec, strmina

montée d'un ballon vzlet, dvig balona
montée des prix, de la température dvig cen, temperature
montée des eaux du fleuve naraščanje vode v reki

pántă -e f

1. pobočje, breg, klanec, strmina

2. nagib

passway [pá:swei] samostalnik
ulični prehod; ožina, klanec

raidillon [rɛdijɔ̃] masculin strmina, klanec, strma steza

gravir un raidillon vzpenjati se po strmini

rising [ráiziŋ]

1. pridevnik
dvigajoč se, vzpenjajoč se, vstajajoč, vzhajajoč; napredujoč; rastoč, doraščajoč

rising of ameriško, pogovorno nad, nekaj več kot
rising of a hundred (nekaj) čez 100 mož
rising 100 men točno 100 mož
a rising barrister (politician) mnogo obetajoč odvetnik (politik, ki ima veliko bodočnost)
rising diphthong rastoč dvoglasnik
the rising generation prihajajoča, doraščajoča generacija
rising pitch rastoč lon
she is rising sixteen v 16. letu je
to be rising fifty bližati se 50. letu

2. samostalnik
dviganje, dvig, vstajanje
religija vstajanje; upor, vstaja; povišanje, napredovanje, rast(enje), zvišanje (cene), naraščanje (vode); vzpon, strmina, klanec, vzpetina; grič, višina; nabreklost, majhna oteklina; gnojen mozoljček (na koži), fistula, čir, prišč; zaključek (konec) seje

rising of temperature dvig, porast temperature