Franja

kentav|er moški spol (-ra …) der Kentaur, Zentaur

kentáver centaur

kentáver (mitologija) centaure moški spol

kentáver (-vra) m mitol. centauro

kentáver centauro m

centaur [séntɔ:] samostalnik
kentaver

centauro m mitol. kentaver

Centaurus -ī, m (Κένταυρος) Kentaver

1. po mitu so Kentavri sinovi lapitskega kralja Iksiona in Nefele, utelešenega oblaka (od tod nubigenae: V., O., Stat.). Homer jih omenja kot divje gorsko ljudstvo v Tesaliji; pozneje so si jih predstavljali s postavo, ki je imela zgoraj človeško, spodaj konjsko telo. V boju z Lapiti so pomrli na Piritojevi svatbi: Ci., V., O. idr., nobilis Centaurus (= Chiron) H.; Kentaver kot kip: Ci. Od tod adj. Centaurēus 3 (Κενταύρειος) kentavrski, Kentavrov (gen. pl.): rixa H. Centauricus 3 (Κενταυρικός) = Centaurēus: lustra Stat.

2. pren.
a) ozvezdje južnega neba: Ci. (Arat.), Hyg., Vitr.
b) kot fem. (sc. navis) ime ladje: Centauro invehitur magnā V.

Hippocentaurus (hippocentaurus) -ī, m (gr. ἱπποκένταυρος) Hipokentáver (hipokentaver), Kentáver, mitološko bitje pol konj, pol človek: Ci., Plin., Q.

kèntaur m, kèntavr m (gr.) kentaver, centaver

Kentaur, der, kentaver; Astronomie Kentaver (Centaurus)

Zentaur, der, (-en, -en) kentaver

onocentaurus -ī, m (gr. ὀνοκένταυρος) oslovski kentáver, neka brezrepa opica, metaf. o nečistih demonih: Vulg., Hier.

Amycus -ī, m (Ἄμυκος; prim. ἀμυχή praska) Amik, gr. moško ime,

1. Pozejdonov sin, bebriški kralj v Bitiniji. Ko so se na obali njegove dežele izkrcali argonavti, je pozval najhrabrejšega na rokoborbo z orožjem (castus), ki ga je sam izumil; Poluks se je spustil v boj z njim in ga je ubil: V., Val. Fl., Hyg., Amyci portus Plin. (blizu Herakleje v Pontu, kjer je bil baje Amik ubit).

2. neki Kentaver, Ofionov sin, ki je na Piritojevi svatbi ubil Lapita Keladonta, a sam podlegel Belatu: O.

3. neki Trojanec: V.

4. Enejev tovariš: V.

Aphare͡us -eī, m (Ἀφαρεύς) Afarej,

1. mesenski kralj, Linkejev in Idov (Idas) oče. Od tod adj. Apharēïus 3 (Ἀφαρήιος) Afarejev: proles O.

2. Kentaver, ki mu je Tezej na Piritojevi svatbi raztreščil roki: O.

Aphīdās -ae, m (Ἀφείδας) Afida, Kentaver: O.

Astylos -ī, m Astil, Kentaver, ki je svoje tovariše odvračal od boja z Lapiti: O.

bifōrmātus 3 (bis in fōrmāre) dvolik, dvoličen; pesn. enalaga: biformato impetu Centaurus Ci. poet. dvoliki Kentaver v divjem naskoku.

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

Chthonius -iī, m (Χϑόνιος Domačin) Htonij,

1. Kentaver: O.

2. eden od mož, ki so zrasli iz zmajske setve: Hyg.