Franja

karcinom [ó] moški spol (-a …) medicina die Krebsgeschwulst, das Karzinom

karcìnōm -óma m (gr. karkinoma) karcinom, rak

karcinóm medicina carcinoma

karcinóm medicina carcinome moški spol , cancer moški spol

karcinóm (-a) m med. carcinoma

karcinóm m (gr. karkinóma) karcinom, rak

karcinóm med carcinoma m

cancer² -crī, m (prim. gr. καρκίνος rak, κάρκαρος trd)

1. rak, sladkovodni in morski: O., Col., Plin. idr., cancri digiti primores (rakove škarje) Varr., neve rubentīs ure foco cancros V.

2. pren. Rak (ozvezdje, v katero stopi sonce 21. junija, zato rakov povratnik): Ci. (Arat.), Lucr., O. idr.; met. pesn.
a) jug, južna stran: ter gelidas arctos, ter cancri bracchia vidit O.
b) poletna vročina, pripeka: aestus erat, fervebant bracchia cancri O.

3. rak kot bolezen, ulje, gnojavica, karcinom: Ca., Cels., Vulg. idr., malum immedicabile cancer O., in mammilla cancrum habere Aug.

Opomba: Cancer kot bolezen tudi z gen. canceris: Arn. in v pl. canceres: Ca.; v tem pomenu tudi v neutr. sg.: Quadr. ap. Prisc., Cypr.

carcinoma [ka:sinóumə] samostalnik
medicina rak, karcinom

carcinōma m (pl. -mi) med. karcinom

carcinōma -atis, n (gr. καρκίνωμα) živa rana, rak (bolezen), karcinom: Ca., Cels., Plin.; pren. kot psovka nepoboljšljivim ljudem: Augustus ap. Suet.

Karzinom, das, (-s, -e) Medizin karcinom, rak

Krebsgeschwulst, die, Medizin karcinom

rȁk m, mn. rȁci râkā in rȁkōvā
1. zool. rak: potočni, riječni (rječni, rečni) rak; rak samac; napreduje kao rak; spor kao rak
2. med. rak, karcinom: umrijeti od -a; ima rak na stomaku; rak-rana

larinks samostalnik
anatomija (grlo) ▸ gége