Franja

kale [kéil] samostalnik
zeleni ohrovt; zelenjavna juha
ameriško, sleng denar

Scotch kale rdeče zelje
to give s.o. his kale through the reek zavrniti koga

kâle kâla m, kále kála m ljubk. menišič

kàle -eta s (t. kale) trdnjava, utrdba: Adakale, Ada-kale u Dunavu blizu Oršove

Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.

óhrovt botanika kale, kail

brstnati óhrovt Brussels sprouts pl
kodrasti óhrovt (brsota) savoy
zeleni óhrovt kale, arhaično borecole

Calactē -ēs, f (iz Καλὴ ἀκτή) Kalakta, mesto na severni sicilski obali: Ci., Sil., Prisc. Od tod adj. Calactīnus 3 iz Kalakte, kalaški: Ci.; subst. Calactīnī -ōrum, m Kalakčani, preb. Kalakte: Ci.

kail [kéil] samostalnik ➞ kale

kala samostalnik
botanika (rastlina) ▸ kálaPovezane iztočnice: sobna kala

κήρ, κηρός, ἡ [Et. lat. caries, cariosus, strohnel; ἀκήρατος, κεραΐζω, κεραυνός] acc. κῆρα 1. smrt, poguba, nesreča, usoda; sramota, madež οὐ καλή. 2. način smrti; pers. Κῆρες Kere, boginje smrti.