Franja

Zadetki iskanja

  • kal1 [au] moški spol (-a …) za živino: die Tränke, die Wassergrube
  • kal2 [au] moški spol (-a …) tehnika (gošča) die Trübe, der Schlamm, (mulj) der Bohrschlamm
  • kal3 ženski spol (kali …) rastlinstvo, botanika der Keim (tudi figurativno), der Keimling
    odstraniti kali entkeimen
    odstranitev kali die Entkeimung
    v kali zatreti figurativno im Keim ersticken, abwürgen
  • kâl m, mest. u kálu blato: noge od prašine i kala zamazane
  • kál botanika germ; bud; seed

    v káli in germ
    zatreti v káli (zadevo, afero) to nip (an affair) in the bud
  • kál1 germe moški spol

    kali pognati germer
    bolezenska kal germe pathogène (ali d'une maladie)
    biti v kali v se trouver (ali être) en germe dans quelque chose, se trouver à l'état embryonnaire dans quelque chose
    nekaj v kali zatreti, zadušiti étouffer quelque chose dans l'œuf
  • kál2 mare ženski spol , flaque ženski spol (d'eau), bourbier moški spol ; dépôt moški spol
  • kál (-a) m

    1. (mlaka) pozza; pantano

    2. agr. fondo, deposito, posatura
  • kál (-í) f

    1. germe (tudi pren.):
    pren. kal razdora il germe della discordia

    2. biol. germe:
    bolezenske kali germi di malattia, patogeni; batteri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj v kali zatreti, zadušiti sopprimere qcs. in, nel germe
    min. kristalizacijska kal germe cristallino, di cristallizzazione
  • kál kala (au) m
    1. kaljuga, kaljuža, lokva, kal: iz -a se napiti
    2. mulj, talog, sediment: kal na dnu jame, v kotlu
  • kál -i (al i au) ž klica: krompir ima že -i; krompir je že pognal -i
    krompir je već proklijao; kal bolezni; bolezenska kal; kal smrti; v kali kaj zatreti
    u klici, u zametku što uništiti
  • kál germen m (tudi fig)

    v kali en germen
    zadušiti v kali sofocar en su origen
    kalí pognati germinar
  • kál ž., па́росток -тка ч., за́родок -дка ч.
  • kál -i ž germen
  • кал m blato (ekskrementi)
  • blaste [blast] masculin, botanique klični list, kal
  • Bohrschlamm, der, Technik mulj, kal
  • caenōsitās -atis, f (caenum) blaten kraj, kal(uža), muža: Aug., Fulg.; pren.: mundi ista caenositas Cass.
  • caenum -ī, n (iz *quoinom; prim. lat. cūnīre, coninquināre, obscaenus, ancunulentae)

    1. blato, nesnaga, kal, smrad (vedno s pridihom nagnusnosti): Pl., Lucr., H., O., Cu., T. idr., male olere omne caenum Ci., caeno obliti Ci., odor caeni gravis V., turbidus sic caeno gurges V.; preg.: petere e caeno cibum Luc. fr. (o nizkotnih dejanjih).

    2. pren. nesnaga, smrad, gnoj: aliquem ex lutulento caeno elicere Pl., in tenebris volvi caenoque Lucr.; (o človeški družbi) sodrga, drhal, smotlaka: fuerisne ex caeno nescio qui tyrannus Ci., e caeno emersus Ci., ex caeno plebeio consulatum extrahere L.; kot psovka zaničevanja vrednim osebam = grdoba, grdin, grduh: labes illa atque caenum Ci.
  • cauliculus, vulg. cōliculus, -ī, m (demin. caulis, cōlis)

    1. brst, klica, kal, poganjek, mladika pri rastl.: Cels., Plin., Mart., c. brassicae Ca., viteus Varr. vitica.

    2. pren. arhit. steblo kot okras na stebrnem oglavju: Vitr.