Franja

kajnè

on je bolan, kajnè? he is ill, isn't he?
on ni bolan, kajnè (ali pač)? he is not ill, is he?
ona govori nemški, kajnè? she speaks German, doesn't she?
ona ne govori nemški, kajnè (ali pač)? she does not speak German, does she?
prepozno je prišel, kajnè? he came too late, didn't he?
ni prišel prepozno, kajnè? he did not come too late, did he?
bil je tu, kajnè? he has been here, hasn't he?

kajnè i kajnèda pril. je li, zar ne: kajne da ni prišel; prišel je, kajneda

kajnè, kajneda? ¿verdad?

kajnè, kajnèda člen., чи не так част.

kajnè prisl. nu-i aşa

kajne? [è] nicht wahr?, oder?, gelt?

kajnè | kajnèda adv. non è vero; nareč. nevvero

jȅ li prisl. kajne, kajneda

jèl'te prisl. kajne, kajneda

neh inter. severnoital. pog. no; kajne

nem-pe, part. (iz indoev. pron. debla *no- [gl. enim, nam] + pe [gl. quippe]; prim. lit. kaōĩ-p kakor, šeōĩ-p … teōĩ-p tako … tako)

1. v pojasnilo in potrditev kake povedi = saj, saj vendar, saj menda, menda ja, namreč: nempe uxor est tua Pl., n. dixi H., n. enim duo genera materiarum apud rhetoras tractantur T. saj vendar.

2. v potrditev, kadar poudarjamo tisto, kar se priznava in se ne da tajiti = kajpada, seveda, menda da (ja), toda seveda, prav, vsekakor, (za)res, resnično: n. incomposito dixi pede currere versus Lucili H., optabam certe recipi: sum n. receptus O. res sem bil sprejet, hoc duce n. deo ventis agitaris O.

3. v dodatno potrditev v vprašanjih, izrečenih z začudenjem ali neugodjem = res, torej res, ali s prepričanjem = menda (ja), kajne (da): n. hic tuus est ? Pl. torej je (ta) res tvoj?, n. recte valet? Pl. menda je ja zdrav?, n. negas? res lažeš?, n. eum dicis? Ci. ti misliš tega, kajne?

4. v potrditev in dodatno pritrditev v odgovorih na vprašanja, pogosto iron. = to se ve, da … , seveda, kajpada, kajpak (da), očitno, vendar: Pompei tertius consulatus in quibus actis constitit? n. in legibus Ci. očitno vendar, da v zakonodaji, a quo defenderet? n. ab hoste Ci., quos ego orno? n. eos, qui … Ci. tiste vendar, ki …

n'est-ce pas [nɛspa] kajne

n'est-ce pas que ... kajne, da ...

nevvero inter. severnoital. pog. kajne, kajneda

non [nɔ̃] adverbe ne; kajne

non plus tudi ne
non seulement ne le
dire que non reči, da ne
ce n'est pas beau, non? to ni lepo, kajne?
ah ça! non! tega pa že ne!
non pas kaj še, nasprotno, sploh ne
non sans peine ne brez truda
je ne dis ni oui ni non ne rečem ne da ne ne
non seulement il ne fait rien, mais encore il proteste ne samo, da nič ne naredi, ampak še protestira
il aimait ce quartier de la ville, non pas qu'il füt beau, mais parce qu'il était tranquille rad je imel to mestno četrt, ne zato, ker bi bila lepa, ampak ker je bila mirna
les pays non-engagés neuvrščene dežele
se disputer pour un oui ou pour un non kregati se za vsako malenkost; masculin ne
un non catégorique kategoričen ne

zâr prisl.
1. ali: zar nije došao
2. mar: zar ja nisam čovjek
3. morda, najbrže: tako je zar sudeno
4. kajne: zar ne?

да

1. da (pritrdilnica); (v vpraš. stavkih) kajne
я изменился, да? spremenil sem se, kajne?;
naj
да здравствует свобода! naj živi svoboda!;

2. (veznik) in
день да ночь dan in noč;
toda
хорошо да мало dobro, toda malo;
pa
да покажите мне её pa mi jo že pokažite;
да и только nenehoma

an³, vprašalnica ali, ali pa, ali morda.

I. uvaja drugi in naslednje člene ločnih (disjunktivnih) vprašanj

1. neodvisnih: utrum igitur has corporis an Pythagorae tibi malis vires ingenii dari? Ci., utrum hostem an vos an fortunam utriusque ignoratis? L., num me rogari oportet abs te an te potius a me? Ci., Capunaene te putabas consulem esse an Romae? Ci., nonne extra ordinem tulisti an licuit tibi ferre legem? Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: ipse percussit an aliis occidendum dedit? Ci., eloquar an sileam? V.; annōn ali bolje an nōn ali ne: sortietur an non? Ci.

2. odvisnih: videte, utrum sit aequius hominem dedi inimicis an amicis Ci., rectene an secus (dixerint), nihil ad nos Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: non quaero, iure an iniuria sint inimici Ci., deliberatur, incendi placeret an defendi C. Ali ne v odvisnih ločnih vprašanjih necne, kadar se zanika ves stavek: quaero, potueritne Roscius suam partem petere necne Ci.; an non samo tedaj, kadar zanika non le eno besedo: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit Ci. = ali je povedal... ali zamolčal, quaestio est, bellum indicamus an non Ci.

3. prvi člen je zamolčan, a se lahko v mislih dostavi:
a) v neodvisnih ločnih vprašanjih an = ali pa, ali morda celo, (ali) morda, ali: unde ordiar? an ab ipsa lege? Ci. (pri čem drugem) ali (morda) pri..., quid ad se venirent? an speculandi causā? C., quae ista nova diligentia? an te L, Flavii vociferatio commovebat an M. Antonii auctoritas? Ci.; poseb. pogosto: an censes? an tu existimas? an ignoratis? an quisquam dubitat? Ci. = pa vendar ne, ali pa; včasih v trdilnem smislu (= nonne) = ali... ne, (ali) morda ne, kajne da: quando oraculorum vis evanuit? an postquam homines minus creduli esse coeperunt? Ci.
b) v odvisnih ločnih vprašanjih = ali: quaesivi, an misisset (peripetasmata) Ci. (kjer si moramo misliti: [ali je kaj drugega] ali je poslal [preproge]).

4. (šele poklas. ali pesn.) v enostavnem odvisnem vprašanju = ali: exspectabat, an ibi Pompeius esset L., quis scit, an adiciant tempora di H., Alexander, an cum ipso militare vellet, interrogat Cu., quaesito, an Caesar venisset T.

II.

1. uvaja drugi in naslednje člene odvisnih ločnih vprašanj v pomenu ali za izrazi dvoma in negotovosti, kakršni so: dubito, dubium (incertum) est, nescio, haesito, interest, refert idr.: ne forte dubitasse videretur, verumne an falsum sit Ci., nihil interesse, utrum haec Messanae an apud istum loqueretur Ci., refert etiam, qui audiant, senatus an populus an iudices Ci.; od tod skrčeno (brez nadrednega izraza dvoma ali negotovosti in tudi brez vpliva na glagol), včasih, posebno pri številčnih podatkih, navidezno = aut, vel, -ve, sive: cum ei (Themistocli) Simonides an quis alius artem memoriae polliceretur (pravzaprav: Simonides an quis alius dubium est...) Ci., ea suspicio, vitio orationis an rei, haud sane purgata est L., dein cum essent perpauca inter se uno an altero spatio collocuti Ci., ex illis unus an alter ait O., finem vitae, sponte an fato, implevit T., Rufus et cum eo septem an octo... in priore sententia perseverarunt Plin. iun., dies abhinc quintus an sextus est Ap.; menjaje se s sive, seu: sive fatali vecordia an imminentium periculorum remedium ipsa pericula ratus T., seu taedio ambiguae spei an amore coniugis T. (prim. O., Fast. III, v. 773 in nasl.).

2. če se prvi člen zamolči in drugi primerno poudari, nastanejo izrazi negotovosti, ki se nagibajo k pritrditvi: dubito an, haud scio an, nescio an, v katerih je an = ali ne, tako da dobi cel izraz „dvomim, ali ne“, „ne vem, ali (če) ne“ pomen morda, menda, skoraj bi mislil, po mojem mnenju, bržkone, prejkone, najbrž: dubito, an hunc primum omnium ponam N. dvomim, ali ne bi njemu odkazal prvega mesta = po mojem mnenju gre njemu prvo mesto, najrajši bi dal njemu prvo mesto, civitatem non solum Graeciae, sed haud scio an cunctis gentibus anteponendam dico Ci., mortuus est C. Sacerdote praetore nescio an ante, quam Verres praeturam petere coepit Ci. Če pa se nagiba misel k zanikanju, pristopi non, nemo, nullus, numquam k an: quod haud scio an non possis C. česar menda (česar pač) ne moreš, contigit tibi, quod nescio an nemini Ci. kar najbrž nikomur drugemu, hoc diiudicari nescio an numquam possit Ci. to se ne da menda nikdar razsoditi; tako tudi: an imperare noluisset, dubium T. težko da je hotel postati cesar; vendar tudi: non horum senectus miserabilis fuit? haud scio an ulla beatior possit esse Ci. = pač nobena. Isto kot ind. izraža tudi cj. haud sciam an Ci., dubitaverim an Ci., le šibkeje: de L. Bruto dubitarim, an in Arruntem invaserit Ci. Lucij Brut je pač najbrž... Pogosto se nanaša le na en pojem: testem non mediocrem, sed haud scio an gravissimum Ci. morda, menda, exstincto Maximo, dubium an quaesitā morte T. najbrž prostovoljno.

*hein [ɛ̃, hɛ̃] interjection kaj? no? kako (prosim)? kajne?

nō

A) avv.

1. ne:
anzi che no iron. precej
certamente no, proprio no seveda ne
come no, perché no seveda, kajpada
forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
più no che sì verjetno ne
se no sicer
accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
pare di no zdi se, da ni res
speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

2. ne:
ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

3. ne (v holofrastični funkciji):
sì e no morda, kvečjemu
sì o no? da ali ne?
vogliamo andare o no? ali gremo?

4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

B) m

1. ne; zavrnitev, odklonitev:
dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

2. glas proti:
ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti

wie¹

1. kako; wie kommt es kako to; wie lange kako dolgo; wie denn kako neki

2. alt/groß: koliko, wie spät ist es koliko je ura; wie oft kolikokrat; wie groß kolikšen

3. (wie beschaffen) kakšen

4. (nicht wahr?) kajne/kajneda?

5. (zum Beispiel) recimo