Franja

kaka|ti (-m) Aa machen

kakati glagol
pogosto v otroškem govoru (opravljati veliko potrebo) ▸ kakil, kakál

kákati faire caca

kákati -am kakiti: lulati in kakati

kákati cagar

cacare

A) v. intr. (pres. caco) vulg. kakati, srati; opraviti, opravljati veliko potrebo

B) v. tr.

1. vulg. srati:
cacare sangue imeti drisko; pren. mučiti se
cacarsi sotto pren. podelati se v hlače

2. pren. vulg. kaj z muko, z naporom narediti

cagar [c/gu] (po)kakati, (po)srati; zamazati; pokvariti

cagarse opraviti potrebo; pokakati se, podelati se

kacken kakati

cacāturiō -īre (desid. glag. cacāre) kakati (otrebiti se) hoteti, na potrebo tiščati koga: Mart.

Aa: Aa machen kakati

cacō -āre -āvī -ātum (prim. gr. κακκᾶν, sl. kakati) (telesno) potrebo opraviti (opravljati), očediti se, otrebiti (otrebljati) se, vulg. srati,

1. intr.: Mart., toto decies in anno Cat., in me veniat mictum atque cacatum H.

2. trans. izsrati, iznebiti se česa, iztrebiti kaj: odorem mixtum cum merdis cacant Ph., durum cacare Mart. zaprt biti, cacata charta Cat. blaten zmazek.