Franja

jezič|en (-na, -no)

1. ➞ → jezikav

2. (zgovoren) zungenfertig

jezíčen de la langue, lingual

jezična konica pointe ženski spol (ali bout moški spol) de la langue; (zgovoren) disert, qui a la langue bien pendue, volubile, qui a la parole facile, loquace, verbeux; (prepirljiv) querelleur, chicaneur

jezíčen¹ (-čna -o) adj. anat. della lingua, linguale:
jezična ploskev dorso (della lingua)
jezični koren base della lingua

jezíčen² (-čna -o) adj. linguacciuto, chiacchierone, ciarliero, loquace; star.
jezični dohtar avvocato; iron., pejor. leguleio (da strapazzo), dottor azzeccagarbugli

jezíčen -čna -o jezičan, jezički: -i koren; -a površina, piščal

jezíčen -čna -o jezičan, jezičav, oštar na jeziku, lajav: -a ženska; -i dohtar razg.
doktor prava

jezíčen lingual ; (zgovoren) locuaz, de fácil palabra, decidor

-jezič|en (-na, -no) -sprachig (trojezičen dreisprachig)

bavard, e [bavar, d] adjectif klepetav, blebetav, brbljav, jezičen, nemolčeč, indiskreten; žuboreč (potok); dolgovezen; masculin klepetulja, blebetač

il est bavard comme une pie klepetav je ko sraka (raglja)

brzòjez -a -o ljudsko jezičen: ona tvoja -a žena

brzòrek -a -o (ijek., ek.) jezičen; -ōst ž jezičnost

calumniōsus 3, adv. -ē (calumnia) kovarski, jezičen: Icti., Eccl.

dicāculus 3, adv. -ē (demin. dicāx) zbadljiv, dovtipen, jezičen, jezikav: Pl., Ap.

dicāx -ācis (dicāre) dovtipen, zbadljiv, zbadljivo dovtipen, zabavljiv, jezičen, jezikav, kot subst. masc. dovtipnež: Ci. idr., male dicax Pl., Macr. sramoteč.

fācundus 3, adv. -ē (fārī: qui facile fantur, facundi dicti Varr.)

1. spretno govoreč, jezičen, spreten v govorjenju, zgovoren: Vell., Q., Suet. idr. Sulla facundus (erat) S., placuit … oratorem ad plebem mitti Menenium Agrippam, facundum virum L., Mercuri, facunde nepos Atlantis H., facunde senex, Nestor O., f. Ulixes O., hostem facunde alloqui L. multa facunde explicare Sen. rh., facundissime describere Sen. rh., facunde miseratur T.

2. enalaga: zgovoren = spreten, okreten, gibčen, lahek in všečen: oratio S. lingua H. dicta O. libertas Q.

gārrulus 3 (gārrīre) blebetav, jezičen, klepetav,

1. (o ljudeh): KOM., CORN., VAL. MAX. idr. lingua O., TIB., quidam e turba garrulus PH. blebetač, g. anus SEN. PH.; tudi = dobro govoreč: VAR. AP. NON.

2. metaf.
a) (o živalih): cicada, hirundo V., cornix, perdix O., noctua, cantus lusciniae PLIN.
b) pesn. (o stvareh): Echo O. žuboreč, lyra, fistula TIB. zvočna, hora PR. prebita ob kramljanju, fama SEN. TR.

glossal [glɔ́səl] pridevnik
anatomija jezičen

jèzičan -čna -o, dol. jèzičkī -ā -ō, jèzičnī -ā -ō
1. jezičen: -a žena
2. jezikoven: -a analiza; to su jezična, jezička pitanja; -o blago jezikovni zaklad

jèzičav -a -o
1. z dolgim jezikom: jezičav kameleon
2. slabš. jezikav, jezičen: -e žene
3. opravljiv
4. z ostrim, dolgim jezikom: -a oštrokonđa

jezìčljiv -a -o slabš. jezičen, jezikav