Franja

jasn|o¹ srednji spol (-ega, ni množine)
biti si na jasnem im Klaren sein über, o samem sebi: (mit sich selbst) im Reinen sein
ne biti si na jasnem (o) sich im Unklaren sein über
priti si na jasno (o) sich (etwas) klar machen; ins Reine kommen (mit)
kot strela z jasnega wie der Blitz aus dem heiteren Himmel

jasno² klar, sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
jasno! klar!, klare Sache!, und ob!

jȁsno prisl. jasno: bistro i jasno reći; sada se već jasno vidi

jásno clearly; intelligibly; (očitno) obviously, distinctly; (nedvoumno) unequivocally; (svetlo) brightly

jásno adv.

1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
jasno se izražati esprimersi con chiarezza
pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
jasno je sottinteso, resta sottinteso
jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
(eliptično):
jasno, da ne ve chiaro che non sa
(v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'

jásno prisl., я́сно присл., нао́чно присл.

àčik prisl. (t. aćyk)
1. odkrito, jasno: kaži mi to ačik gledati koga ačik
2. odkrito, nepokrito: djevojka je još ačik hodala
3. neskl. prid. odprt: ačik prozor

apērto

A) agg.

1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

2. širok, razsežen, prostoren

3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov

B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito

articuladamente razločno, jasno

beninteso

A) avv. seveda, se razume, jasno:
Allora ci pensi tu? - Beninteso! Za to boš torej poskrbel ti? - Seveda!

B) cong.
beninteso che če; da le; če seveda:
ti darò una risposta, beninteso che tu ti faccia vedere odgovoril ti bom, če se le oglasiš

bright² [brait] prislov
jasno, svetlo

bright and early navsezgodaj

chiaramente avv. jasno, razločno

chiaro

A) agg.

1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme

2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda

4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

B) m

1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo

clairement [klɛrmɑ̃] adverbe jasno, razločno

claramente jasno, razumljivo

claro jasno, razločno

hablar claro jasno govoriti
sembrar claro redko sejati
¡claro! seveda! naravno!

clear² [kliə] prislov
jasno; naravnost; vso pot, ves čas, popolnoma

to get clear off otresti se
to keep clear off izogibati se
figurativno to see one's way clear ne imeti težav
to stand clear off stati ob strani, ne priti v bližino
clear off, clear away daleč proč

clearly [klíəli] prislov
jasno, očitno, brez dvoma, gotovo

coarguō -ere -uī -ūtum, toda -uitūrus

1. jasno, neizpodbitno dokaz(ov)ati, pokaz(ov)ati, obrazložiti: perfidiam alicuius Ci. ep., errorem alicuius Ci., Lact., Epaminondas Lacedaemoniorum tyrannidem coarguit N.; z abl.: Corn., haec a me suspicionibus et coniecturā coarguuntur Ci.; z ACI: Auct. b. Afr., hoc falsum esse pluribus coarguitur Q. se da obširno dokazati; pren.: amicorum neglectio improbitatem coarguit Ci., leni motus (lucus) ab austro... domini coarguit aures O.

2. occ.
a) komu krivdo dokazati, (o)kriviti koga, krivdo zvrniti (zvračati) na koga: cum tot testibus coarguare, potes de damnatione dubitare? Ci., illum natura defendat, hunc coarguat Ci., omnibus in rebus a me coarguitur Ci., Lentulum coarguunt sermonibus, quos habere solitus erat S.; z gen. criminis: meum crimen te nimiae avaritiae coarguit Ci., antequam me commutati iudicii coargueris Ci., aliquem facinoris c. T.
b) kaj kot krivo ali napačno dokazati: eam legem aut usus coarguit aut status aliquis rei publ. inutilem fecit L.
c) kaj kot kaznivo očitati, opominjati: vitia aperte c. Q.

collūcēscō -ere -lūxī (incoh. glag. collūcēre) zasvetiti se; pren. collucescit jasno, očitno pride na dan: Boet.