Franja

javni red moški spol pravo die öffentliche Ordnung
javni red in mir öffentliche Ruhe und Ordnung/öffentliche Sicherheit und Ordnung
kaljenje javnega reda in miru Störung der öffentlichen Ruhe
institucija, ki skrbi za javni red die Ordnungsbehörde

police¹ [pəlí:s] samostalnik
policija, policisti; javni red
ameriško, vojska red v taboru, razvrstitev dela v taboru

five police pet policistov
ameriško, vojska kitchen police delo v kuhinji

Ordnungsbehörde, die, institucija, ki skrbi za javni red

баловать razvajati; biti razposajen; igrati, zabavati se (z nečim resnim); (lj.) kaliti javni red (z razuzdanim, nebrzdanim itd. življenjem);

aedīlis -is, abl. klas. -e, poklas. tudi -ī, m (aedēs; aedīlis torej = „svetiščni nadzornik“) edil. Sprva so l. 493 obenem z ljudskim tribunstvom ustanovili službo dveh plebejskih edilov (aedīlīes plebēī), ki sta v Cererinem svetišču hranila plebejski arhiv. Plebejski edili so morali skrbeti za javni red in za plebejske igre. Zaradi zunanjega bleska so se za edilstvo potegovali tudi patriciji; od l. 366 sta se volila tudi dva patricijska edila, imenovana aedīlēs curūlēs, ker so jima pripadali sella curulis, toga praetexta in ius imaginum. Patricijski edili so prirejali velike igre (ludi Romani, Megalenses) in nadzorovali patricijska svetišča. Tem štirim uradnikom (ki se niso šteli med višje oblastnike in zato niso imeli liktorjav) so bili skupni tile posli: oskrbovanje javnih poslopij, redarstvo, trgovina in skrb za moralnost: Varr., Ci., L., T. Cezar je l. 44 imenoval še dva plebejska edila (aedlīles cereāles), ki sta morala mesto oskrbovati z živili (cura annonae) in prirejati igre na čast boginji Cereri (Cerealia): Suet., Dig. V municipijih in naselbinah so poslovali aediles duumviri, triumviri itd.; ti so bili v nekaterih mestih edina najvišja oblast, večinoma pa vrsta nižjih uradnikov, ki so imeli, kakor v Rimu, na skrbi stavbno in tržno redarstvo, prirejanje iger in izvajanje sodne oblasti: Ci., Iuv.

disciplīna -ae, f (discipulus) (snovni pomen) šola; od tod:

I.

1. učenje, poučevanje, pouk, nauk: Col., Suet., adulescentīs in disciplinam ei tradite! Ci., dare aliquem alicui in disciplinam Ci., ad eos (druidas) magnus adulescentium numerus disciplinae causā concurrit C., adhibere disciplinam alicui L. koga v uk da(ja)ti, educatio et d. Q., omnis disciplina memoriā constat (je v spominu) Q.; disciplinae esse aliis Pl. drugim za zgled biti; s subjektnim gen.: iudicum d., relictā virorum bonorum disciplinā Ci., d. caelestium praeceptorum Vell., parentum Iust.; z objektnim gen.: philosophia continet bene vivendi disciplinam Ci., res, quarum disciplina est Ci. ki se dajo učiti, do illis multarum artium (v mnogih umetnostih) disciplinam Ci.

2. met. izobrazba, znanje, veda, vednost, umetnost, učni predmet, stroka: homo summā disciplinā Ci., plus veritatis quam disciplinae (znanja) possidet in se Ci., Etruriae a dis tradita d. Ci. vedeštvo, erat Italia tunc plena Graecarum disciplinarum Ci., e ludo atque pueritiae disciplinis (od učnih predmetov deške dobe) … in militiae disciplinam profectus est Ci., disciplinis erudiri N. v strokah, Corinthus disciplinis erudita Corn., disciplinis fallacissimis eruditus Auct. b. Alx. v umetnostih kar najbolj pretkanega sleparstva, habere quasdam etiam domesticas (že lastne) disciplinas Ci., disciplina iuris civilis Ci. pravoznanstvo, bellica Ci. ali militaris N. vojaška taktika, navalis Ci. izurjenost v mornarstvu, magorum Ci. mantika, iusti Ci. nravoslovje, etika, dicendi Ci. govorništvo, memoriae Ci. mnemonika, Etrusca Ci., d. populorum Ci. umetnost v vladanju nad ljudstvi, sapientiae L. filozofija, disciplinae liberales (= pesništvo, govorništvo, pravoznanstvo) Vell., animum disciplinis exercuit Vell., disciplina musices Q., animum disciplinis meliorem fieri Q., d. augurandi Suet.; occ.
a) učenje, učni način, učna metoda: Hermagorae d. Ci.
b) (filozofska ali retorska) šola, (filozofska) struja: d. mollis Ci., qui sunt ab ea disciplina Ci., summus doctor istius disciplinae Ci., d. Stoicorum, Peripateticorum Ci., tres trium disciplinarum principes Ci.
c) pl. konkr. α) učilišča: itinera … disciplinarum Ci. β) ločine: philosophorum Ter.

II.

1. pren. vzgoja, vzreja, red: d. puerilis Ci., ut eum disciplina patris similem esse cogeret Ci., d. familiae (sužnjev) gravis Ci., in furis atque divisoris disciplina educatus Ci., d. civitatis Ci. red v državi, severa domi disciplina Ci., vetus illa equestris d. Ci., a pueris nullo officio aut disciplina assuefacti C., labante (labente) disciplinā L., d. veterum Sabinorum L., vetus d. regum Ci. strogost, d. maiorum T., disciplinam domesticam diligenter severeque regere Suet.; occ. (vojaška) disciplina, strogi red: militiae (vojaške šole) d. Ci., d. populi Romani Ci., maiorum S., militaris L. idr., castrensis Ps.Q., castrorum Plin. iun., Suet., modestia militaris, veteris disciplinae decus T., disciplinam (militarem) severissime regere Suet., Eutr.

2. met. red, uredba, način (življenja), ureditev (življenja), šega, navada, običaj, načela, pravila, politika: earum artem et disciplinam colere Pl., nostra illa disciplina vetus, non haec, quae nunc increbruit Ci., certa vivendi d. Ci., mores et disciplinam avi imitari Ci. značaj in navade, barbariam ex Gaditanorum moribus disciplināque delere Ci. iz navad in načina življenja, meretricia d. Ci. načela vlačuge, d. sacrificandi L. obred, Macedonum regum, Persarum Cu., tenax disciplinae Cu. trdno zvest načinu svojega življenja, novitas incognitae disciplinae Vell., d. publica Icti., Eccl. javni red, redarstvo; v pomenu politika: eādem disciplinā uti Pl., nam disciplina est eis adnumerarier ancillas primum … Ter., disciplinae sanctitas L. poštenost politike; occ. državni red, ustava, ustavna ureditev: d. rei publicae, Lycurgi, Lacedaemoniorum Ci., d., quam a maioribus accepimus Ci., disciplinam dare Ci., d. civitatis Sen. ph., earum civitatum severissima d. T. — Soobl. discipulīna -ae, f: Pl.

intéresser [ɛ̃terɛse] verbe transitif zanimati, zbujati zanimanje (quelqu'un à quelque chose pri kom za kaj); biti zanimiv, važen za koga; privlačiti, mikati

s'intéresser à quelqu'un, à quelque chose zanimati se za koga, za kaj, prisojati važnost komu, čemu, zavzeti se za koga, za kaj
s'intéresser dans quelque chose biti udeležen pri čem
cela m'intéresse de très près ta stvar mi je zelo pri srcu, to je zame velike važnosti
ces règlements intéressent les automobilistes ta pravila se tičejo avtomobilistov
cette mesure intéresse l'ordre public ta ukrep zadeva javni red

jáven public; (vsem dostopen) open to all; accessible, common, known to all; used by all; not secret, not underhand

jávna dela public works pl
program jávnih del public works programme
minister jávnih del minister of public works
jávna dela za zaposlitev brezposelnih relief works pl
jávna dražba public auction
jávni blagor common (ali public) weal, general (ali public) welfare
jávni delavec someone active in public life
jávna hiša (licensed) brothel, arhaično bawdy house
jávna knjižnica public library
jávna kuhinja za brezposelne public kitchen
jávno mnenje public opinion
jáven park public gardens pl
jávna pot, cesta open road
jávno poslopje public building
jávna (raz)prodaja public sale
jávno obveščanje public information
jávno pooblastilo public authority
jávno pravo public law
jávni razglas public notice
jávni red public order
jáven protest public protest
jávna predavanja lectures pl open to the public
jávna (državna) služba public service
jáven škandal scandal
jávno stranišče public convenience, toilet
jávni telovadni nastop gymnastic display
jávni tožilec public prosecutor
jávno tožilstvo office of the public prosecutor
jávna zdravstvena služba public health service
jávno življenje public life
to je jávna tajnost that is an open secret
biti v središču jávnega življenja to be in the public eye

jáven público

javna dela obras f pl públicas
javna dražba venta f en subasta pública
javni interes interés m público
javno mnenje opinión f pública
javno podjetje empresa f de utilidad pública
javno pravo derecho m público
javni razglas anuncio m público
javni red orden m público
javni škandal escándalo m público
javno zborovanje reunión f pública
javno življenje vida f pública
javna tajnost secreto m a voces

kršiti glagol
(o neupoštevanju pravil) ▸ megszegZ gradbenimi posegi so grobo kršili določila o varovanju kulturne dediščine. ▸ Az építkezési beavatkozásokkal súlyosan áthágták a kulturális örökség védelmére vonatkozó rendelkezéseket.
Sopomenke: ignorirati

mir² moški spol (-u …) (urejeni tek) die Ruhe
javni red in mir öffentliche Ruhe und Ordnung, öffentliche Sicherheit und Ordnung
ki kali mir ruhestörend
kalilec miru der Ruhestörer
kaliti javni red in mir Störung der öffentlichen Ruhe
motenje miru die Ruhestörung
motenje nočnega miru nächtliche Ruhestörung

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mobile [mɔbil] adjectif premičen, gibljiv, v gibanju; gonilen; figuré nestalen, spremenljiv; masculin premikajoče se telo; nagib, pobuda, gibalo, gibalna sila

échelle féminin mobile des salaires gibljiva lestvica plač
fête féminin mobile premičen praznik
garde féminin mobile žandarmerija, ki skrbi za javni red
groupe masculin mobile (militaire) hitra skupina
roue féminin mobile gonilno kolo

öffentlich javen; öffentliche Bekanntmachung razglas; öffentliche Hand država, dežela, republika itd.; öffentlicher Bereich javni sektor; öffentliche Meinung javno mnenje; öffentlicher Dienst javna služba; öffentliche Sicherheit und Ordnung javni red in mir; öffentlich beglaubigt uradno overovljen

ordine m

1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

2. voj. razpored, razvrstitev

3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi

6. relig. (sveti) red

7. biol. red

8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede

9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

10. trgov. naročilo

Ordnung, die, (-, -en) red (tudi Biologie); urejanje, ureditev; (Anordnung) razvrščanje, razvrstitev, razporeditev, razporejanje; struktura; stopnja (Gericht gleicher Ordnung sodišče iste stopnje); (Geschäftsordnung, Tarifordnung) pravilnik; (Reihenfolge) vrstni red; Heerwesen, Militär postroj öffentliche Ordnung javni red, (Aufrechterhaltung der Ordnung vzdrževanje reda, Störung der Ordnung motenje reda) ; Ordnung halten vzdrževati red, imeti (svoje) stvari v redu; aus der Ordnung bringen spraviti iz reda, zmešati; in Ordnung v redu; in bester/schönster Ordnung v najlepšem redu; in Ordnung bringen urediti; in Ordnung sein/gehen biti v redu; (wieder) in Ordnung kommen urediti se (spet); zur Ordnung anhalten ein Kind: navajati na red; zur Ordnung ermahnen opozoriti; zur Ordnung rufen ukoriti, opomniti

poskrbéti (-ím) perf. ➞ skrbeti provvedere a, vedere; procurare, fornire; prendersi cura di; farsi carico, incaricarsi di:
poskrbeti za javni red provvedere all'ordine
poskrbeti, da bo dolg poravnan provvedere, procurare che il debito venga pagato
poskrbeti je treba za kruh, mleko, živež bisogna procurare il pane, il latte, i viveri
poskrbeti za dojenčka prendersi cura del neonato
poskrbeti za organizacijo tekmovanja farsi carico dell'organizzazione delle gare

prekŕšek (-ška) m infrazione, trasgressione, mancanza; turbamento; contravvenzione; šport. fallo:
šport. napraviti prekršek commettere un fallo
jur. storiti prekršek commettere un'infrazione
prekršek zoper javni red in mir turbamento della quiete e dell'ordine pubblici
disciplinski prekršek mancanza disciplinare
kazen zaradi prekrška multa per contravvenzione

pubblico

A) agg. (m pl. -ci)

1. javen (v zvezi s skupnostjo):
garantire l'ordine pubblico, la quiete pubblica skrbeti za javni red, za javni mir
vita pubblica politika
salute pubblica zdravstveno varstvo
forza pubblica policija
debito pubblico ekon. javni dolg
diritto pubblico pravo javno pravo
Pubblico Ministero, Pubblica Accusa pravo javno tožilstvo
Pubbliche relazioni stiki z javnostjo

2. javen (ki pripada vsem):
opinione pubblica javno mnenje
cerimonia pubblica javna svečanost, ceremonija
esame pubblico javni izpit
di dominio pubblico javen, splošno znan

3. javen (vsem dostopen):
giardino pubblico park
locale pubblico javni lokal

B) m publika, javnost, občinstvo:
in pubblico javno, v javnosti

public¹ [pʌ́blik] pridevnik (publicly prislov)
javen, občen; povsod znan, vsem poznan; državen, ljudski, naroden

public administration javna uprava
public affairs javne zadeve
public appointment državna siužba
public address system sistem razglasnih naprav (zvočnikov)
public bidding (ali sale) javna dražba
public bath javno kopališče
public charge prejemnik oskrbovalnine
at public charge na državne stroške
public convenience javno stranišče
ekonomija public corporation ljudska zadruga
public debt državni dolg
public dinner banket
ameriško, pravno public defender branilec po dolžnosti (za reveže)
public enemy sovražnik ljudstva, kriminalec
to be in the public eye biti v središču javnega življenja
public economy politična ekonomija
public figure prominentna osebnost
ekonomija public funds državni vrednostni papirji; britanska angleščina utemeljen državni dolg
public good spložna blaginja
public health service javna zdravstvena služha
public house krčma, gostilna, točilnica
John Public dnevni tisk
public kitchen javna kuhinja za brezposelne
public law javno pravo, mednarodno pravo
public library javna knjižnica
public man javni delavec
to make public objaviti, razglasiti
public notice javen razglas
public opinion javno mnenje
public opinion poll predvolilna anketa
public order javni red
ekonomija public ownership skupna last
pravno public prosecutor državni tožilec
public relations stik z javnostjo
public revenue državni dohodki
public school britanska angleščina zasebna šola z internatom; ameriško občinska šola
public servant državni uradnik
public service državna (javna) služba; komunalna služba
public spirit patriotizem
public utility komunalna usluga; množina, ekonomija akcije javnih služb
public works javna dela