Franja

izvotli|ti (-m) aushöhlen

izvotlíti creuser, évider, saper

izvotlíti (-ím) | izvotljeváti (-újem) perf., imperf.

1. incavare

2. (izdolbsti) scavare

izvotlíti i zvotlíti -ím i izvótliti i zvótliti išupljiti: izvotliti deblo

izvotlíti excavar , (poglobiti) ahondar ; teh ahuecar , (izžlebiti) acanalar

izvótliti to hollow (out); to excavate

ahoyar izdolbsti, izvotliti, izkopati jarek

ampollar pokriti z mehurji; razširiti, zrahljati, izvotliti, izdolbsti

aushöhlen izvotliti (tudi figurativ ein Gesetz); glodati, izglodati; (untergraben) spodkopati

carier [karije] verbe transitif razjedati, izvotliti; okužiti z gnilobo

se carier gnil, votel postati (zob)
molaire féminin cariée gnil kočnik

conterebrō -āre docela prebosti (prebadati), izvotliti: ossa Cael.

excaver [ɛkskave] verbe transitif izvotliti, poglobiti; izkopati (le sol tla, zemljo) (z bagrom)

gully¹ [gʌ́li]

1. samostalnik
žleb, struga, odtočni kanal, jarek, odtok

2. prehodni glagol
izvotliti

išúpljiti ìšūpljīm izvotliti: u ovu išupljenu jamu može se čovjek zakloniti od kiše

vider [vide] verbe transitif izprazniti; izčrpati; izpiti; izvotliti

vider un appartement izprazniti stanovanje
vider les lieux oditi
vider son sac (figuré) povedati vse, kar imamo na srcu
vider sa tasse d'un trait izpiti skodelico na dušek
vider un poisson iztrebiti, očistiti ribo
vider une querelle, un différend poravnati prepir, spor enkrat za vselej
vider quelqu'un (familier) utruditi, izčrpati koga; koga pred vrata postaviti, ven vreči
vider quelqu'un d'une réunion izgnati koga s sestanka, zborovanja
se vider prazniti se
se vider de tout sens izgubiti vsak smisel

excīdō² -ere -cīdī -cīsum (ex in caedere)

1. izseka(va)ti, odseka(va)ti, poseka(va)ti, izreza(va)ti: excisa est arbor, non evulsa Ci. ep., omnibus arboribus longe lateque … excisis C., excisā trabe bipenni V., excidere radicem, caput Plin., os, testiculum Cels., genitalia Sen. ph., virilitatem Q., se O., ali aliquem Mart., Icti. skopiti, partum mulieri Dig., excisa saxa Sen. ph. Od kod? pesn. z abl.: columnas rupibus V. stebre iz skal izklesati; v prozi: lapides e terra Ci. kamenje lomiti.

2. izsekati = izvotliti, izdolbsti, prebiti, predreti: saxum penitus excisum Ci., excidere portas C. prebiti, latus rupis in antrum excisum V., excidere stagnum in petra Col., vias inter montes Plin., excisi obelisci Plin., excidere montem Suet.; occ. excisa pelta O. od obeh strani zarezan ščit (Amazonk).

3. pren. docela porušiti, razrušiti, razdejati, pokončati, opustošiti: Carthaginem, Numantiam Ci., qui domos inimicorum suorum oppugnavit, excidit, incendit Ci., urbs excisa Ci., V., excisā Troiā V., oppida excisa S., murus excisus H., excidere moenia Fl., Germaniam, agros Vell.; z osebnim obj. = pogubiti, ugonobiti, docela poraziti: exercitum, gentem Teutonum Vell., Sugambros T.; z abstraktnim obj. = iztrebiti, uničiti, zatreti (zatirati): illud tristissimum tempus … ex animo Ci., vitium irae H., iram animis Sen. ph., iram penitus Lact., terrores rei publicae Vell., causas bellorum, multorum statūs T.; pren. iztrebiti = izbrisati: aliquem e numero civium Plin. iun.

sinuō -āre -āvī -ātum (sinus2)

1. (s)kriviti, ukriviti (ukrivljati), zakriviti (zakrivljati), upogniti (upogibati), zapogniti (zapogibati), (u)sločiti (usločati), (z)viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati): Cels., Mel., Arn., Cl., arcūs O. ali nervum Sen. tr. napeti, vela Ap. napeti, nabuhniti (nabuhovati), vzbuhniti (vzbuhovati), sinuatus arcus O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V., pars cetera (anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., flexos sinuavi corpus in orbes O., serpens sinuatur in arcus V., qualia dimidiae sinuantur cornua lunae O., luna sinuata in orbem Plin., gurges, curvos sinuatus in arcus O., nuntiavere accolae Euphraten … albentibus spumis … sinuare orbes T. da se krivi (sloči) v kroge, da dela kroge, duo baptisteria velut eiecta sinuantur Plin. iun., muri introrsus sinuati T. lokasto zidovje, donec (sc. Chaucorum gens) in Chattos usque sinuetur T. dokler se ne razprostre do Hatov.

2. metaf. lokasto izvotliti (izdolbsti): adhuc sana rodendo Cels.

izvotljeváti (-újem) imperf. glej izvotliti | izvotljevati

scrobis -is, m in (redkeje) f (indoev. *sqere-bh-, *sqero-p-, razširjen iz *scer- rezati, ločiti (indoev. baza *(s)kerb(h)- rezati, obdelovati z ostrim orodjem); prim. sl. oškrabati, škrabljati, škrba, škrbina, let. skrabt izvotliti, dolbsti, praskati, strgati [stržem], skrabinât oglodati, skarbs = stvnem. scarp, scarpf = nem. scharf, stvnem. scribi = nem. Scherbe črepinja) jama, luknja: PL. AP. NON., CI. AP. SERV., LUCAN., COL., PLIN. idr., scrobem fodere VARR. FR., egestā scrobibus tellure duabus O., sin ... scrobibus superabit terra repletis V.; v obscenem pomenu = žensko spolovilo, nožnica, vagina, vulva: scrobem virginalem effodientibus ARN.; occ. jama za zakopavanje mrličev = grob: SUET., MART. idr., scrobem effodere T. – Soobl. scrobs, scrobis: PRISC.

votli|ti (-m) izvotliti aushöhlen