Franja

izrazi|ti (-m) izražati (etwas) ausdrücken, äußern; (etwas) zum Ausdruck bringen, (einer Sache) Ausdruck geben; želje, potrebe ipd.: vorbringen
izraziti pripravljenost sich bereit erklären
izraziti pomisleke seine Bedenken anmelden
izraziti sožalje seine Teilnahme/sein Beileid aussprechen
izraziti v odstotkih prozentuieren
izraziti z besedami in Worte kleiden/fassen
izraziti se sich äußern, zum Ausdruck kommen, sich niederschlagen in, Niederschlag finden in

izráziti ìzrāzīm izraziti: izraziti začudenje, sažaljenje, poštovanje; ako se smijem, smem tako izraziti

izráziti to express; to utter; to convey (the meaning); to be expressive (of); to phrase; to voice; (čustva) to express, to betoken, to reveal, to manifest; (formulirati) to put into words, to word

izráziti mnenje to express an opinion
izráziti svoja čustva to give voice to one's feelings
izráziti svojo misel to speak one's thought
izráziti sočutje z to express sympathy with
izráziti željo to voice one's desire
izráziti svoje začudenje to express one's surprise
izráziti stališče, da... to express the view that...
izráziti se to express oneself (v tem smislu to that effect)
jasno se izráziti to be explicit
jasno se izráziti, da... to make it clear that...
ne znam se izráziti I cannot find the appropriate words (ali terms)
ne vem, kako bi se ízrazil I don't know how to put it
ne najdem besed, da bi izrazil svojo misel I can't find words to convey my meaning
to se ne da izráziti that cannot be conveyed in words
lepota, ki je ni moč izráziti pesniško a beauty that beggars description
izráziti se energično o čem to express oneself strongly on something
dolgovezno, na široko se izráziti to expatiate (o on, upon)

izráziti exprimer, manifester, formuler

izraziti se s'exprimer, donner son opinion sur quelque chose, se prononcer sur quelque chose
nejasno se izraziti s'exprimer de façon confuse
ki se ne da izraziti indicible, inexprimable

izráziti (-im) | izrážati (-am)

A) perf., imperf.

1. esprimere:
izraziti mnenje, pomisleke esprimere un parere, dubbi
izraziti čustva esprimere sentimenti

2. (z glagolskim samostalnikom) esprimere:
izraziti dvom esprimere dubbi
izraziti občudovanje, zahvalo esprimere ammirazione, il proprio ringraziamento
pren. izraziti zaupanje esprimere fiducia (in)
polit. izraziti zaupanje votare fiducia per

B) izráziti se (-im se) | izrážati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. esprimersi

2. (pojaviti, pojavljati se) manifestarsi

3. (izreči, izrekati se) dichiararsi

izráziti -im izraziti: izraziti misel, željo, sožalje; izraziti se za kaj, proti čemu; napačno se izraziti; ugodno se izraziti o kom

izráziti, izrážati expresar; manifestar; formular

izraziti se expresarse, dar su opinión (o sobre)
jasno se izraziti expresarse con claridad
ki se ne da izraziti (fg) indecible, indescriptible
kratko, jedrnato se izraziti expresarse concisamente
da se milo izrazim dicho sea en términos suaves

izráziti -im dov., ви́разити -ражу док., ви́словити -влю док., прояви́ти -явлю́ док.

izráziti -im (se) dov.
1. a (se) exprima
2. a formula
3. a (se) manifesta

izráziti se -im se dov., ви́словитися -влюся док., ви́разитися -ражуся док.

affacciare

A) v. tr. (pres. affaccio)

1. pokazati (zlasti skozi okno, vrata)

2. izraziti, povedati:
affacciare un dubbio izraziti dvom

B) ➞ affacciarsi v. rifl. (pres. mi affaccio)

1. pokazati se (na oknu, vratih ipd.)

2. pojaviti se, poroditi se:
mi si affacciò un sospetto porodil se mi je sum

articuler [-le] verbe transitif razločno izgovarjati; včleniti; spojiti člene; figuré izraziti, trditi, reči; juridique navesti člen za členom

bien articuler avec netteté dobro, razločno izgovarjati
s'articuler biti (medsebojno) povezan, biti odvisen od, imeti zvezo z

ausdrücken izraziti, izražati (sich se); (auspressen) iztisniti, iztiskavati (tudi Technik), Wäsche: ožemati, ožeti; eine Zigarette: ugasniti

äußern izražati, izraziti (sich se), Furcht: kazati (sich se), (zum Ausdruck kommen) izkazovati se; (sich aussprechen) izreči se, izjaviti

bekunden izražati, izraziti (sich se); izpričati, izpričevati; (aussagen) izjaviti

comprehendō -prehendī -prehēnsum in kontr. comprēndō -prēndī -prēnsum (decomp.; prim. prehendō)

I.

1. skupaj vzeti (jemati), odščipniti, zgrabiti, (po)prijeti, zvez(ov)ati: eas ipsas (naves) … funibus … comprehendit L. da zvezati, oras vulneris suturae comprehendunt Cels. drže skupaj, luna nigrum … aëra comprendit V. zbira okrog sebe črn dim = dobiva kolobar; z grškim acc.: comprensus chlamydem ab auro O. v plašču, spetem z zlatom; medic. vezati: medicamentum melle P. Veg.

2.
a) obda(ja)ti, obvez(ov)ati, obvi(ja)ti: multae membranulae venas et arterias comprehendunt Cels., articuli validis nervis comprehenduntur Cels., filo comprehensae venae Cels. podvezane.
b) obda(ja)ti, obsuti (obsipati): loca vallo Front.
c) α) v kak prostor spreje(ma)ti, da(ja)ti, zaje(ma)ti: quas (nuces) uno modio comprehendere possis Varr., ovis non comprehendatur (sc. stabulis) hieme Col. ovce ne pusti prezimovati. β) (o ženski = concipere) spočeti, zanositi: Cels.
č) obseči (obsegati), zavze(ma)ti: circuitus rupis XXXII stadia comprehendit Cu., si vitium in angusto est, quod comprehendere modiolus possit Cels.; quantum impulsa valet comprehendere lancea nodo Sil. kakor daleč nese.

3. pren.
a) ljubeče obje(ma)ti, s seboj (z)družiti, zase pridobi(va)ti: adulescentem humanitate suā Ci. ep., multos amicitiā Ci. z mnogimi prijateljsko vez imeti; pren.: totam Atinatem praefecturam omnibus officiis … comprehendit Ci. vsemu … okrožju je povsem ustrezal.
b) obenem obseči (obsegati), skupaj razume(va)ti, z drugim vred šteti: quae omnia unā cum deorum notione comprehendimus Ci. pod pojmom „bog“, quae omnia senatus decretis comprehensa et comprobata sunt Vell.
c) z besedami ali števili obseči (obsegati) = v besede da(ja)ti, ubesediti, ustno ali pismeno izraziti (izražati), povzemaje razložiti (razlagati), povze(ma)ti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: perinde ac si in hanc formulam omnia officia … comprehensa sint Ci., breviter comprehensa sententia Ci., omnes scelerum comprendere formas possim V., quae si comprendere coner O., numerum quorum comprendere non est O. ki jih ni moč sešteti, ut supra comprehensum est Cels. kakor zgoraj omenjeno; z abl. instrumenti: verbis luculentioribus et pluribus rem eandem c. Ci. ep., plura quidem feci, quam quae comprendere dictis in promptu mihi est O., o quater et, quotiens numero comprendere non est, felicem O. neštetokrat, bella viginti voluminibus c. Suet.

II. (z oslabljenim pomenom predloga)

1. prije(ma)ti, poprije(ma)ti, z(a)grabiti: Cels., Plin., Lucan., quid manibus opus est, si nihil comprehendendum est? Ci., c. funes C., comprehendunt utrumque et orant O. oba primejo za roke, accipiter comprensam columbam tenet V., ter frustra comprensa manūs effugit imago V., c. aures Tib., ramos Cu., aliquem faucibus Val. Max. za vrat zgrabiti; z abl. instrumenti: Lact., Hier., Min., linguam forcipe O., quantum manu comprehendet Cels., c. lanceam laevā Cu.

2. occ.
a) koga sovražno prijeti, ujeti, uloviti, popasti, zgrabiti, v zapor vreči: hominem c. et in custodiam Ephesi tradere Ci. ep., belli duces captos et comprehensos tenere Ci., tam capitalem hostem non c. Ci., hunc (Commium) e navi egressum … comprehenderant atque in vincula coniecerant C., ne huius quidem indicio impulsi sunt (ephori), ut Pausaniam comprehenderent N., c. servos, interfectores fugientes L., praesidium Punicum L. ujeti, fures Cat., propalem Dareus comprehendi non poterat Cu.; s predikatnim acc.: aliquem vivum c. C.; s praep.: c. aliquem pro moecho Ter., aliquem simul cum Ismenia N., regem per milites Cu.; (o živalih in stvareh) odvze(ma)ti, zaseči (zasegati): venenum manifesto Ci., redas equosque C., alicuius signa militaria atque arma C., naves N., L., vehicula … et pistrinensia iumenta Suet., epistulas Iust. prestreči; c. colles C. zasesti.
b) krivca prijeti, zalotiti, zasačiti pri čem, kak zločin izslediti, odkriti: Front., qui in furto aut in latrocinio aut aliqua noxa sunt comprehensi C., eum cum gladio cruento c. N., eius nefandum adulterium c. Ci. zasačiti ga pri prešuštvovanju, res eius indicio comprehenditur Ci. pride na dan; z inf.: qui interesse conventibus interdictis fuerint comprehensi Cod. Th.
c) α) (o ognju) prije(ma)ti se česa, lotititi se česa, zažgati kaj, lizati kaj: ignis robora comprehendit V., incendium turres … comprehendit Cu.; v pass.: opera flammā comprehensa Hirt., avidis comprehenditur ignibus agger O.; tudi brez flammā ali igni: comprehensa aedificia, comprehensae lautumiae L.; comprehendere ignem (o vnetljivih stvareh) vne(ma)ti se, vž(i)gati se, zaž(i)gati se, (za)goreti: hae (casae) celeriter ignem comprehenderunt C.; pesn.: Lavinia … visa (est) … longis comprehendere crinibus ignem V. da se ji vžigajo dolgi lasje; v pass.: flammā ab utroque cornu comprehensā naves sunt combustae quinque C. β) (o bolezni) popasti (popadati), zgrabiti, prijeti (se) koga: comprehendi morbo toto corpore Iust. zboleti na celem telesu, comprehendi pestiferā lue Iust.
č) hort. (o rastlinah) prije(ma)ti se, ukoreniniti (ukoreninjati) se; abs.: Col.; z acc.: c. terram Dig.; (o cepiču) vrasti (vraščati) se; abs.: Varr.

3. pren. čutno, umsko, spominsko zazna(va)ti, doseči (dosegati), spozna(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti, razb(i)rati: esse aliquid, quod comprehendi et percipi posset Ci. kar se more doumeti, non posse vero comprehendi (naturam) Cels., litterarum apices c. (sc. visu) Gell.; večinoma z abl. instrumenti: c. aliquid visu Sil., rem sensu (sensibus) Ci., animo c. et tenere aliquid Ci., animo aliquid tenere comprehensum, non sensibus Ci., c. omnia suis animis et cogitatione Ci., cogitatione comprehendimus, qualis sit animus Ci., eo minus id, quod tu vis, possum mente comprehendere Ci., si quam opinionem vestris mentibus comprehendistis Ci., has quinque dierum disputationes memoriā c. Ci. ali hoc recordatione c. Sen. ph. v spominu ohraniti, res penitus perspectae … scientiāque comprehensae Ci.; po čem spozna(va)ti z abl.: aliquid certis signis Col.

convey [kənvéi] prehodni glagol (to)
poslati, prenesti, prepeljati, prevažati; izraziti, sporočiti; izročiti

to convey compliments sporočiti pozdrave
to convey one's meaning clearly jasno se izraziti
to convey by water poslati z ladjo

couch² [kauč]

1. prehodni glagol
položiti; pripraviti kopje za napad; polagati papir v stiskalnico; skriti (in)
izraziti, spisati
medicina odstraniti očesno mreno

2. neprehodni glagol
ležati (v brlogu); prežati v zasedi, čepeti

déclarer [deklare] verbe transitif izjaviti; izraziti; proglasiti; oznaniti, napovedati, prijaviti; commerce deklarirati; priznati

se déclarer izjaviti se (pour za), zavzeti stališče (sur o); izbruhniti (bolezen); pojaviti se, nastopiti; napraviti ljubezensko izjavo
déclarer coupable, décédé proglasiti za krivega, za mrtvega
déclarer un décès, une naissance prijaviti smrten primer, rojstvo
déclarer son amour izjaviti svojo ljubezen
déclarer la guerre napovedati vojno
déclarer son ignorance priznati svojo nevednost
déclarer ses marchandises à la douane prijaviti svoje blago (robo) carini
déclarer ses revenus prijaviti svoje dohodke
l'employeur doit déclarer ses employés delodajalec mora prijaviti svoje uslužbence
l'incendie s'est déclaré vers minuit požar je izbruhnil proti polnoči
la grippe s'est déclarée nastopila, pojavila se je gripa

dire*² [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj