Franja

izpahn|iti (-em) (si sich) verrenken, ausrenken

izpahníti expulser, rejeter, exclure ; (samoglasnik) élider

izpahniti si roko se démettre (ali se déboîter, se disloquer, se luxer) le bras
izpahniti (si) nogo se fouler le pied, se faire (ali se donner) une entorse (au pied)
izpahniti se (izpuščaji) faire éruption, éclater

izpahníti i izpáhniti -em
I.
1. izgurati, istisnuti: izpahniti koga iz sobe, iz družbe
2. iščašiti: izpahniti si nogo iz členka, iz kolka, izpahnjena noga
3. izostaviti, izbaciti: izpahniti polglasnik
II. izpahniti se osuti se: mehurji, ošpice, mozolji se izpahnejo

izpahníti -páhnem dov., ви́вихнути -ну док., звихну́ти -ну́ док., змісти́ти зміщу́ док.

izpahníti -nem dov. a luxa

izpáhniti medicina to sprain, to dislocate, to luxate, to put out of joint; gramatika to elide

izpáhniti si roko, nogo, gleženj to sprain one's arm, one's foot, one's ankle
izpáhniti si ramo to dislocate a shoulder
izpáhniti se to come out of joint

izpáhniti dislocar ; (samoglasnik) elidir ; med luxar

izpahniti si roko dislocarse el brazo

ausdrehen ein Licht, eine Lampe: ugasniti, ein Gelenk: izpahniti (si), ein Wäschestück: ožeti, ožemati, ein Auto: preturirati, Technik izstružiti

auskugeln izpahniti (sich si)

convellō -ere -vellī (-vulsī Sen. ph.) -vulsum (-volsum)

1. izruti (izruvati), izdreti (izdirati), podreti (podirati), odtrgati, iztrgati, raztrgati, strgati, potrgati s česa, porušiti, razvaliti: Ca., Lucr., Lucan., Stat., caudam equi Val. Max., claustra ianuae, carceris Val. Max., convulsis repagulis Ci., tu gradus Castoris convellisti Ci., c. pedem mensae O., nullam partem munitionum convellere posse Hirt., c. alterius (arboris) lentum vimen V., non hiemes illam (aesculam), non flabra neque imbres convellunt V., ne torrens fundamenta (villae) convellat Col., c. spolia hostium affixa templis Val. Max.; redk. z živimi obj.: teneros convellere fetus O. iz telesa iztrgati, splaviti (splavljati), convulsi laniatique centuriones T. S čim? z abl. instrumenti: vectibus infima saxa turris C., glebam vomere Cat., arboris fetus duro ferro V. odrezati, radices aratro, sarculo Plin., dapes avido c. dente O. razmle(va)ti; v pass.: convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V. razrvano, septem (naves) convulsae undis Euroque V. razbite, razpokane, Iuppiter (Jupitrov kip) nullis convellitur procellis Plin. Od kod? s samim abl.: c. suā robora terrā O., turrim altis sedibus V., Roma prope convulsa sedibus suis Ci., mihi domus ipsa nutare convulsaque suis sedibus ruitura supra videtur Plin. iun.; s praep.: Herculem ex suis sedibus Ci., simulacrum Cereris e sacrario Ci., viridem ab humo silvam V. zeleno grmovje iz prsti izruvati, ab terra funem V. odvezati; pren.: aliquem ex suis paene hortulis convellere deducereque in Academiam Ci.; occ.
a) voj. c. signum, aquilam Val. Max. ali (nav.) signa Ci., L., Val. Max., Suet. ali vexilla T. vojaško znamenje, orla, vojaška znamenja, zastave iz zemlje izdreti (izdirati) = dvigniti (dvigati), odpraviti (odpravljati) se (na pot), odriniti.
b) ude raztegniti (raztegovati) α) pri padcu kak ud (člen) izpahniti si, izviniti si: artūs Lucr., armos Col. Od tod subst. pt. pf. convulsī -ōrum, m ki so si kak ud izpahnili (izvinili): Plin.; convulsa -ōrum, n izpahi, izvini: Plin. β) na natezalnici izviniti, izpahniti (izpahovati), nategniti (nategovati): omnia (membra) laniata, omnes partes convulsae sunt Sen. rh., convolsis laceratisque membris Sen. Rh.
c) convellī od krča držan biti, krč drži (trga, zvija) koga, kaj, komu kaj: convulso latere Suet., fauces convulsae Q. krču podvrženo.
č) besede nategniti (nategovati): verba Sen. ph.

2. pren. tako rekoč iz stikov iztrgati, koga ali kaj z njegove poti (iz njegovega tira) spraviti (spravljati), od tod stres(a)ti, pretres(a)ti, spodkopa(va)ti, omaj(ev)ati, razmajati, razdrmati, pogubiti (pogubljati), upropastiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): desine molle … verbis convellere pectus O. pretresati (trgati) mi čuteče srce, c. acta Dolabellae, statum civitatis Ci., cuncta auxilia rei publicae labefactare convellereque Ci., si eam opinionem ratio convellet Ci., c. Caesaris gratiam Hirt., vires aegri Cels., priscae consuetudinis auctoritatem Val. Max., fidem legionum, castrorum decus (čast) T. Od kod? z de: quae (epistulae) me convellerunt de pristino statu Ci. ep. so me spravila iz … V pass.: quo iudicio convolsam penitus scimus esse rem publicam Ci., caede Messalinae convulsa principis domus T., domus eorum convulsa T. spodmaknjena, discordiā nepotes suos convelli T. da se umaknejo … z mirne poti složnosti, cum Tiberius … vi dominationis convulsus … sit T. s svoje poti spravljen.

déboîter [debwate] verbe transitif, médecine izpahniti; razdreti, razstaviti, demontirati

déboîter un os izpahniti kost
déboîter la porte sneti vrata s tečajev
se déboîter le coude izpahniti si komolec; verbe intransitif iti iz vrste, iz kolone, zapustiti svoje mesto v vrsti (avtomobilov)

démettre* [demɛtrə] verbe transitif izpahniti; figuré odstaviti, odstraniti (de iz); juridique odbiti, zavrniti

se démettre d'un emploi odreči se, odpovedati se službi, dati ostavko
se démettre le pied izviniti si nogo
démettre quelqu'un de son emploi odstaviti koga z njegovega službenega mesta
démettre quelqu'un de son appel (juridique) komu zavrniti priziv

désarticuler [-le] verbe transitif izpahniti; amputirati v sklepu, v členku; vieilli upogniti (ude) v vse smeri

l'os s'est désarticuté kost se je izpahnila
le clown se désarticule klovn se zvira na vse strani
pantin masculin désarticulé možicelj mahač (igrača)

disjoint [disdžɔ́int] prehodni glagol
izpahniti; razkosa(va)ti; razdeliti, (raz)členiti

dislocá dislóc vt./vr.

1. premeščati, premestiti, dislocirati

2. med. izpahniti

dislocar [c/qu] razmestiti; izpahniti

dislocarse narazen iti
dislocarse el brazo roko si izpahniti

dislocate [dísləkeit] prehodni glagol
odmakniti, pomakniti, odmikati, odriniti, odrivati
medicina izpahniti; pretresti
figurativno zmesti, dezorganizirati; motiti

disloquer [dislɔke] verbe transitif vzeti narazen, razstaviti; razkosati; razgnati, razkropiti; médecine izpahniti; razmestiti (čete); figuré pretresti, razmajati

disloquer une machine razstaviti stroj
la police a disloqué le rassemblement policija je razgnala zborovanje
se disloquer le bras izpahniti si roko

ēiciō -ere -iēcī -iectum (ē in iacĕre)

I.

1. ven vreči, vreči iz česa: foras aedibus me eieci Pl., eicere aliquem hinc Ter. eicere domo Pl. ali domu sua Ci., P. Clodii cruentum cadaver eiecisti domo Ci., od tod: ne corpus eiciatur Ci. da se vrže ven in ne pusti vnemar, nepokopano, tako tudi: cadaver eiectum Ci.; eicere navigantem in alto de navi Ci., vestimenta in ignem N., cadavera cellis H.

2. occ.
a) izvreči, izmetati: magnos fluctus Lucr., undam O., spumas aëno O. (o ognju), eiectum Polydori in litore corpus O., eicere χολήν Ci. ali sanguinem Plin. (iz)pljuvati, semen suis sedibus Lucr., elleboro accepto quidquid in visceribus haerebit eiecturum deiecturumque se Sen. ph., eicere calculos per urinam Suet., partum Suet. splaviti, v tem pomenu tudi samo eicere: Ulp. (Dig.); pren.: o fortunatam rem publicam, si quidem hanc sentinam huius urbis eiecerit Ci.
b) navem (naves) eicere (hitro) pristati, (hitro) pritisniti k bregu: naves eo C., navem eicere in terram C., naves ad Chium L.; pogosto v pass. = ob breg trčiti, na plitvem obtičati, na peščini obsedeti, nasesti: eici in litore C., O., navis expulsa atque eiecta fluctu Ci., classis in litus eiecta C. na obalo vrženo, eiecta ratis O.; od tod naufragorum eiecta manus Ci. in subst. masc.: commune est litus eiectis Ci. potopljencem, eiectum … excepi V.
c) (ude) izviniti, izpahniti: (equus) eiecto incumbit cernuus armo V., eicere coxas Hyg., cervicem, membrum P. Veg.; od tod subst. pt. pf. eiecta -ōrum, n izpahi: P. Veg.

— II. pren.

1. izgnati, pregnati, zagnati, iztirati, spoditi, prepoditi, zapoditi, pahniti, odriniti, izpodriniti: filium eius Ci., sororem tuam eiecisti Ci., damnato et eiecto (Sex. Roscio) Ci. ko bi bil obsojen in pregnan s svojega posestva, eicere cohortes C., uxorem Ci. zavreči, odsloviti. Od kod? s samim abl.: aliquem domo Pl., Ci., C., uxorem domo Ci., te domu sua eiecit Ci., C., Mevulanum … Capuā praecipitem eiecit Ci., eicere multos sedibus ac fortunis Ci., sessores veteres urbe insulāque N., aliquem civitate, finibus S., senatu Plin. iun. pahniti, izključiti; s praep.: Heracliensem de civitate eiciemus? Ci., eicere aliquem a suis diis penatibus Ci., Hannibale ex Africa eiecto Ci., L. Opimius eiectus e patria Ci., eicere aliquem e senatu Ci., L. ali de senata L., aliquem de collegio Ci., aliquem e civitate, e re publica N., aliquem de balneo Petr., hominem de paradiso Lact.; pren.: eicere ex animo curam Pl., mollitiem animi Ter., amorem ex corde Ter. ali ex animo Ci., horum memoriam ex animis suis L.; eicere superstitiones omnes Ci. iztrebiti, izkoreniniti; pesn.: eiectus die Stat. rešen vida, ob vid spravljen. Kam?: a me in exsilium eiectum esse Catilinam Ci. pregnan, partem interfecerant, alios in exsilium eiecerant N.

2. occ.
a) glas od sebe dati, oglasiti se: vocem Ci., vocem pectore ab imo Lucr.
b) igralca ali gledalca v gledališču izžvižga(va)ti, izsika(va)ti: derisus … eicitur citharoedus Corn., a multitudine … ipsi singuli (actores) discrepantes eiciuntur Ci., cantorum ipsorum vocibus ecicebatur Ci., eicere et actorem et carmen Sen. ph.; pren. = zavreči: quod tamen non eicio Ci., eoque magis id (ta podatek) eiectum est, quod … Ci., Cynicorum ratio tota est eicienda Ci., quod tum explosum et eiectum est Ci.
c) medic. izdreti (izdirati): dentes, totum os Cels., quo facilius eiciatur infans (mortuus) Cels.
č) iztegniti, pomoliti (pomaljati): eiecta lingua Ci., Stat.; subst. pt. pf. ēiectum -ī, n pomol: Plin. iun.
d) pognati (poganjati): vitem ex se eic. Varr.

3. refl. zagnati se iz … , prodreti (prodirati), na dan udariti, planiti, hiteti: eicere sese in terram e navi Ci., se ex oppido C., subito se ex silvis eiciunt C., armis abiectis se ex castris eiecerunt C., eicere se in agros L., se foras.

Opomba: Eicit dvozložno: Lucr.

élider [elide] verbe transitif, grammaire izpahniti (samoglasnik)

article masculin élidé člen z izpahnjenim samoglasnikom (l')