Franja

ausrenken ein Glied: izpahniti si; sich den Hals ausrenken iztegovati vrat

convellō -ere -vellī (-vulsī Sen. ph.) -vulsum (-volsum)

1. izruti (izruvati), izdreti (izdirati), podreti (podirati), odtrgati, iztrgati, raztrgati, strgati, potrgati s česa, porušiti, razvaliti: Ca., Lucr., Lucan., Stat., caudam equi Val. Max., claustra ianuae, carceris Val. Max., convulsis repagulis Ci., tu gradus Castoris convellisti Ci., c. pedem mensae O., nullam partem munitionum convellere posse Hirt., c. alterius (arboris) lentum vimen V., non hiemes illam (aesculam), non flabra neque imbres convellunt V., ne torrens fundamenta (villae) convellat Col., c. spolia hostium affixa templis Val. Max.; redk. z živimi obj.: teneros convellere fetus O. iz telesa iztrgati, splaviti (splavljati), convulsi laniatique centuriones T. S čim? z abl. instrumenti: vectibus infima saxa turris C., glebam vomere Cat., arboris fetus duro ferro V. odrezati, radices aratro, sarculo Plin., dapes avido c. dente O. razmle(va)ti; v pass.: convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V. razrvano, septem (naves) convulsae undis Euroque V. razbite, razpokane, Iuppiter (Jupitrov kip) nullis convellitur procellis Plin. Od kod? s samim abl.: c. suā robora terrā O., turrim altis sedibus V., Roma prope convulsa sedibus suis Ci., mihi domus ipsa nutare convulsaque suis sedibus ruitura supra videtur Plin. iun.; s praep.: Herculem ex suis sedibus Ci., simulacrum Cereris e sacrario Ci., viridem ab humo silvam V. zeleno grmovje iz prsti izruvati, ab terra funem V. odvezati; pren.: aliquem ex suis paene hortulis convellere deducereque in Academiam Ci.; occ.
a) voj. c. signum, aquilam Val. Max. ali (nav.) signa Ci., L., Val. Max., Suet. ali vexilla T. vojaško znamenje, orla, vojaška znamenja, zastave iz zemlje izdreti (izdirati) = dvigniti (dvigati), odpraviti (odpravljati) se (na pot), odriniti.
b) ude raztegniti (raztegovati) α) pri padcu kak ud (člen) izpahniti si, izviniti si: artūs Lucr., armos Col. Od tod subst. pt. pf. convulsī -ōrum, m ki so si kak ud izpahnili (izvinili): Plin.; convulsa -ōrum, n izpahi, izvini: Plin. β) na natezalnici izviniti, izpahniti (izpahovati), nategniti (nategovati): omnia (membra) laniata, omnes partes convulsae sunt Sen. rh., convolsis laceratisque membris Sen. Rh.
c) convellī od krča držan biti, krč drži (trga, zvija) koga, kaj, komu kaj: convulso latere Suet., fauces convulsae Q. krču podvrženo.
č) besede nategniti (nategovati): verba Sen. ph.

2. pren. tako rekoč iz stikov iztrgati, koga ali kaj z njegove poti (iz njegovega tira) spraviti (spravljati), od tod stres(a)ti, pretres(a)ti, spodkopa(va)ti, omaj(ev)ati, razmajati, razdrmati, pogubiti (pogubljati), upropastiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): desine molle … verbis convellere pectus O. pretresati (trgati) mi čuteče srce, c. acta Dolabellae, statum civitatis Ci., cuncta auxilia rei publicae labefactare convellereque Ci., si eam opinionem ratio convellet Ci., c. Caesaris gratiam Hirt., vires aegri Cels., priscae consuetudinis auctoritatem Val. Max., fidem legionum, castrorum decus (čast) T. Od kod? z de: quae (epistulae) me convellerunt de pristino statu Ci. ep. so me spravila iz … V pass.: quo iudicio convolsam penitus scimus esse rem publicam Ci., caede Messalinae convulsa principis domus T., domus eorum convulsa T. spodmaknjena, discordiā nepotes suos convelli T. da se umaknejo … z mirne poti složnosti, cum Tiberius … vi dominationis convulsus … sit T. s svoje poti spravljen.

ērumpō -ere -rūpī -ruptum

I. trans. bukniti dati čemu

1. refl. in med. planiti iz česa, zagnati se iz česa, prodreti (prodirati) iz česa: Ca., portis se foras erumpunt C., se erupit cupido Lucr., vis foras erumpitur Lucr., faucibus erupti ignes Lucr. izbruhnjen, caput, unde … se erumpit Enipeus V. pridira; occ.
a) kaj predreti (predirati), iz česa predreti, prodreti: erumpere portas L., iamdudum erumpere nubem ardebant V., erumpere nebulam Val. Fl., liquores terra erumpit Tib., erumpere Pontum T., vincula Icti.
b) storiti, da se kaj (kak tvor idr.) predre: Ca.

2. pren. izpustiti (izpuščati), iztres(a)ti, izsuti, izsipati, duška dati čemu: hoc gaudium Ter., ne in me stomachum erumpant Ci. ep. da ne izlijejo žolča nad menoj, in eas naves … iracundiam erupit C., erumpere diu coërcitam iram in hostes L.

— II. intr.

1. iz česa predreti (predirati), prodreti (prodirati), udreti jo, planiti, zagnati se: ut Catilina erupit ex urbe Ci., abiit, excessit, evasit, erupit Ci., ignes ex Aetnae vertice erumpunt Ci. ogenj šviga, bruha, fistulae puris eruperunt N.; occ.
a) voj. udariti, udreti iz (tabora, trdnjave): tandem erumpunt et castra relinquunt V., legio … velut cuneo erupit T. Od kod? z abl.: ne quo loco erumperent Pompeiani C., erumpunt portis S., V., duabus simul portis erumpitur L. planejo skozi dvoje vrat; s praep.: ex castris, ex silvis C., a porta L.; solus inter tela hostium vitabundus erumpit S., per hostes L. vrste sovražnikov prebiti. Kam?: ad Catilinam S., in hostem, in populatores L. planiti na …
b) (o rastlinah): (pri)kliti, pognati (poganjati) iz česa: folium e latere, qui (lentor) ex cortice erumpit, dentes erumpunt Plin., erumpunt … cornua fronte Sil.
c) medic. izpahniti si, izviniti si: ne (femur) rursus erumpat Cels.

2. pren.
a) (iz)bruhniti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, vne(ma)ti se, pojaviti se, na dan priti, razodeti se: furor erupit Ci., erumpunt odia Ci., erumpentes tempestates C., erupit scelus L., erupit deinde seditio L., erumpentis seditionis indicia T., fletus erumpit Q., quae (lacrimae) erumpunt dolore Q. se utrnejo, se uderejo; ut id, quod latebat, erumperet Ci., illa coniuratio ex latebris erupit Ci. je prišla na dan, erumpat … aliquando vera … vox Ci. pridi iz mojih ust, sentire potuit sermones iniquorum in suum nomen erumpere Ci. da bijejo (merijo) nanj, audacia in nostrum tempus erupit Ci.
b) sprevreči se, preiti, prehajati, zaiti v kaj, izteči (iztekati) se, končati (končevati) se (s čim): erumpere ad perniciem civitatis Ci., in omnium perniciem L., in publicam perniciem T., haec quo sint eruptura, timeo Ci., necesse est ex avaritia erumpat audacia Ci., quonam esset eius cupiditas eruptura Ci. kako se bo končala, erumpere ad ultimum seditionis L., nox in scelus erupta T., er. ad. minas T., zagnati grožnje, in omne genus crudelitatis Suet., in iurgia patris (objektni gen.) Iust.
c) (od svoje stvari) nanagloma zaiti, zahajati: qui ex media erumpit Q.

luxá -éz vt. izpahniti si

luxō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *leug-, *lug-; prim. tudi luctor)

1. izpahniti si, izviniti si: Ca., Sen. ph., Plin.; od tod subst. pt. pf. luxāta -ōrum, n izpahi, izvini: Cels.

2. metaf. premakniti (premikati): calamum, vitium radices Plin., luxata cornua Plin.

slogare

A) v. tr. (pres. slōgo) izpahniti

B) ➞ slogarsi v. rifl. (pres. mi slōgo) izpahniti si

свихнуть zviti, izpahniti si (nogo);
с. себе шею zlomiti si vrat; uničiti se, zdrveti v pogubo;
с. с ум £ (vulg.) znoreti;

ankle (ancle) [ǽŋkl] samostalnik
gleženj

to sprain one's ankle (ancle) izpahniti si gleženj

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

auskegeln: sich ein Gelenk auskegeln izpahniti si

déboîter [debwate] verbe transitif, médecine izpahniti; razdreti, razstaviti, demontirati

déboîter un os izpahniti kost
déboîter la porte sneti vrata s tečajev
se déboîter le coude izpahniti si komolec; verbe intransitif iti iz vrste, iz kolone, zapustiti svoje mesto v vrsti (avtomobilov)

disloquer [dislɔke] verbe transitif vzeti narazen, razstaviti; razkosati; razgnati, razkropiti; médecine izpahniti; razmestiti (čete); figuré pretresti, razmajati

disloquer une machine razstaviti stroj
la police a disloqué le rassemblement policija je razgnala zborovanje
se disloquer le bras izpahniti si roko

gléženj ankle

do gléžnjev ankle-deep
do gléžnjev v blatu ankle-deep in the mud
ima lepe gléžnje she has trim (ali pretty) ankles
ne pride mu niti do gléžnjev (figurativno) he can't hold a candle to him
izpahniti si gléženj to sprain one's ankle, to wrench one's ankle
do gléžnjev se ugrezniti v blato to sink ankle deep in mud

izpahníti expulser, rejeter, exclure ; (samoglasnik) élider

izpahniti si roko se démettre (ali se déboîter, se disloquer, se luxer) le bras
izpahniti (si) nogo se fouler le pied, se faire (ali se donner) une entorse (au pied)
izpahniti se (izpuščaji) faire éruption, éclater

izpáhniti medicina to sprain, to dislocate, to luxate, to put out of joint; gramatika to elide

izpáhniti si roko, nogo, gleženj to sprain one's arm, one's foot, one's ankle
izpáhniti si ramo to dislocate a shoulder
izpáhniti se to come out of joint

izpáhniti dislocar ; (samoglasnik) elidir ; med luxar

izpahniti si roko dislocarse el brazo

luxer [lükse] verbe transitif, médecine izpahniti

épaule féminin luxée izpahnjena rama
se luxer le genou izpahniti si koleno

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

stōrcere^*

A) v. tr. (pres. stōrco) ukriviti, ukrivljati; upogniti, upogibati:
storcere la bocca, il muso kriviti ustnice, spakovati se
storcere il naso vihati nos
storcere gli occhi obračati oči
storcersi un braccio, una gamba izpahniti si roko, nogo

B) ➞ stōrcersi v. rifl. (pres. mi stōrco) zvijati se

вывёртывать, вывернуть odvi(ja)ti; izvi(ja)ti; izviniti, navzven obrniti;
в. себе ногу izviniti si nogo, izpahniti si nogo;
в. наизнанку narobe obrniti;