Franja

Zadetki iskanja

  • izmetati (izméčem) auswerfen
  • izmétati ìzmēćēm ìzmētām izmetati, pometati: on je polako metlom izmetao sobu
  • izmétati ìzmēćēm mesti, delati maslo: domaćica je uzela da izmeta maslo
  • izmètati ìzmećēm
    I.
    1. metati iz: grob mu kosti izmetao; počeo je izmetati iz glave svoje ideale
    2. izpostavljati: u staroj Sparti slabačku su djecu izmetali da uginu
    3. iztrebljati se: zdravo sisanče svaki dan najmanje jedanput izmeće
    4. roditi: masline ove godine dobro izmeću
    5. izrojevati, degenerirati: što god oslabljava čovekovu drugaricu, to sve izmeće našu lozu
    6. izstreljevati: izmetati topove; veselje pravo beše u konaku, gde su bile izmetane mnoge raketle
    II. izmetati se degenerirati se, izrojevati se
  • izmetáti to throw out; to eject; to cast out; (izpljuvati) to spit out
  • izmetáti jeter hors de; expectorer, rendre, vomir ; (denar) dépenser
  • izmetáti (-méčem) | izmetávati (-am) perf., imperf.

    1. emettere, mandar fuori; espellere; eruttare (vulcano); pren. esprimere; sputare

    2. buttar fuori

    3. pog. pren. (potrošiti) spendere
  • izmetáti -méčem izbacati: izmetati iz sebe; mošt izmeče goščo iz sebe in se učisti; bolnik je izmetal veliko krvi
  • izmetáti echar fuera
  • ēiciō -ere -iēcī -iectum in iacĕre)

    I.

    1. ven vreči, vreči iz česa: foras aedibus me eieci Pl., eicere aliquem hinc Ter. eicere domo Pl. ali domu sua Ci., P. Clodii cruentum cadaver eiecisti domo Ci., od tod: ne corpus eiciatur Ci. da se vrže ven in ne pusti vnemar, nepokopano, tako tudi: cadaver eiectum Ci.; eicere navigantem in alto de navi Ci., vestimenta in ignem N., cadavera cellis H.

    2. occ.
    a) izvreči, izmetati: magnos fluctus Lucr., undam O., spumas aëno O. (o ognju), eiectum Polydori in litore corpus O., eicere χολήν Ci. ali sanguinem Plin. (iz)pljuvati, semen suis sedibus Lucr., elleboro accepto quidquid in visceribus haerebit eiecturum deiecturumque se Sen. ph., eicere calculos per urinam Suet., partum Suet. splaviti, v tem pomenu tudi samo eicere: Ulp. (Dig.); pren.: o fortunatam rem publicam, si quidem hanc sentinam huius urbis eiecerit Ci.
    b) navem (naves) eicere (hitro) pristati, (hitro) pritisniti k bregu: naves eo C., navem eicere in terram C., naves ad Chium L.; pogosto v pass. = ob breg trčiti, na plitvem obtičati, na peščini obsedeti, nasesti: eici in litore C., O., navis expulsa atque eiecta fluctu Ci., classis in litus eiecta C. na obalo vrženo, eiecta ratis O.; od tod naufragorum eiecta manus Ci. in subst. masc.: commune est litus eiectis Ci. potopljencem, eiectum … excepi V.
    c) (ude) izviniti, izpahniti: (equus) eiecto incumbit cernuus armo V., eicere coxas Hyg., cervicem, membrum P. Veg.; od tod subst. pt. pf. eiecta -ōrum, n izpahi: P. Veg.

    — II. pren.

    1. izgnati, pregnati, zagnati, iztirati, spoditi, prepoditi, zapoditi, pahniti, odriniti, izpodriniti: filium eius Ci., sororem tuam eiecisti Ci., damnato et eiecto (Sex. Roscio) Ci. ko bi bil obsojen in pregnan s svojega posestva, eicere cohortes C., uxorem Ci. zavreči, odsloviti. Od kod? s samim abl.: aliquem domo Pl., Ci., C., uxorem domo Ci., te domu sua eiecit Ci., C., Mevulanum … Capuā praecipitem eiecit Ci., eicere multos sedibus ac fortunis Ci., sessores veteres urbe insulāque N., aliquem civitate, finibus S., senatu Plin. iun. pahniti, izključiti; s praep.: Heracliensem de civitate eiciemus? Ci., eicere aliquem a suis diis penatibus Ci., Hannibale ex Africa eiecto Ci., L. Opimius eiectus e patria Ci., eicere aliquem e senatu Ci., L. ali de senata L., aliquem de collegio Ci., aliquem e civitate, e re publica N., aliquem de balneo Petr., hominem de paradiso Lact.; pren.: eicere ex animo curam Pl., mollitiem animi Ter., amorem ex corde Ter. ali ex animo Ci., horum memoriam ex animis suis L.; eicere superstitiones omnes Ci. iztrebiti, izkoreniniti; pesn.: eiectus die Stat. rešen vida, ob vid spravljen. Kam?: a me in exsilium eiectum esse Catilinam Ci. pregnan, partem interfecerant, alios in exsilium eiecerant N.

    2. occ.
    a) glas od sebe dati, oglasiti se: vocem Ci., vocem pectore ab imo Lucr.
    b) igralca ali gledalca v gledališču izžvižga(va)ti, izsika(va)ti: derisus … eicitur citharoedus Corn., a multitudine … ipsi singuli (actores) discrepantes eiciuntur Ci., cantorum ipsorum vocibus ecicebatur Ci., eicere et actorem et carmen Sen. ph.; pren. = zavreči: quod tamen non eicio Ci., eoque magis id (ta podatek) eiectum est, quod … Ci., Cynicorum ratio tota est eicienda Ci., quod tum explosum et eiectum est Ci.
    c) medic. izdreti (izdirati): dentes, totum os Cels., quo facilius eiciatur infans (mortuus) Cels.
    č) iztegniti, pomoliti (pomaljati): eiecta lingua Ci., Stat.; subst. pt. pf. ēiectum -ī, n pomol: Plin. iun.
    d) pognati (poganjati): vitem ex se eic. Varr.

    3. refl. zagnati se iz … , prodreti (prodirati), na dan udariti, planiti, hiteti: eicere sese in terram e navi Ci., se ex oppido C., subito se ex silvis eiciunt C., armis abiectis se ex castris eiecerunt C., eicere se in agros L., se foras.

    Opomba: Eicit dvozložno: Lucr.
  • ēiectō -āre (—), (—) (frequ. glag. ēicere) izmetati, bruhati, bljuvati: Stat., harenas eiectat Typhoe͡us O., eiectata favilla O., eictare undas in campos Sil.; occ. bljuvati = pljuvati: cruorem ore V., ore dapes O., saniem per ora Lucan.
  • eject1 [idžékt] prehodni glagol
    ven vreči, izmetati, puhati (dim); pregnati, zapoditi, izgnati, deložirati; sam po sebi soditi
  • éjecter [ežɛkte] verbe transitif izvreči, izmetati; ven vreči

    il s'est fait éjecter de la classe vrgli, izključili so ga iz šole
  • izbáciti ìzbācīm, vel. izbáci
    I.
    1. vreči iz, ven: izbaciti iz sebe; voda je izbacila ovaj panj voda je vrgla na suho ta štor; izbaciti koga iz sobe
    2. izmetati: izbaciti zemlju iz rova
    3. ekspr. izključiti: izbaciti rdava učenika iz škole, prekršitelja iz igre
    4. pognati: izbaciti lišće, pupoljke
    5. izpostaviti, postaviti daleč naprej: izbaciti patrole daleko u šumi
    6. ustreliti: izbaciti pušku
    7. obroditi: koliko može njiva da izbaci u rodnoj godini
    8. napeti: izbaciti prsa a uvući trbuh
    9. vreči na površje: revolucija je izbacila nova načela
    10. odstraniti, izločiti: Vuk je izbacio iz azbuke nepotrebna slova; ako se kobila ni docnije ne pokaže dobra majka, onda je treba izbaciti iz priploda
    11. iznesti, povreči: posle četiri meseca, od prilike posle parenja, ženka izbaci izvestan broj jaja; kobila čim oseti da će početi ždrebljenje legne i učesta napone da izbaci ždrebe
    12. ekspr. reči, izustiti, ziniti: konačno je izbacio svoju misao obraćajući se sinu
    13. postaviti: glavnina je na maršu izbacila četu kao svoje osiguranje; Nemačka je zbog ruske neutralnosti mogla da izbaci sve svoje sile na francuski front
    14. postaviti naprej, stopiti naprej: izbaciti nogu, lijevu, desnu
    15. z delom doseči določen učinek: rudari su dali obavezu da će dnevno izbaciti dvjesta tona ugljena
    16. dovolj obroditi: rijetke su porodice kojima žetva izbaci za čitavu godinu, većinom moraju kupovati žito nekoliko mjeseci prije nove žetve
    17. izbaciti iz kolosijeka iztiriti
    II. izbaciti se
    1. prestaviti se (z nižjega na višje mesto): odred se iz sela izbaci na okolna brda
    2. naglo se premakniti naprej: stotinu nogu se izbacilo, potkovani su potplati zatutnjili; izbaciti koga iz sedla vreči koga iz sedla; izbaciti što iz glave: ova upadica izbacila je govornika iz koncepta; izbaciti iz stroja onesposobiti
  • ìzmašiti -īm, izmášiti ìzmāšīm
    I.
    1. zamahniti: izmašiti nožem, sjekirom, rukom
    2. izmetati: iz zobnice izmaši sedam mrtvih glava
    3. izvabiti: unakrsnim pitanjima izmašiti pravu istinu
    4. oditi naprej: gazda Stevan se od sviju Tršićana odvojio i izmašio im radom i poštenjem
    5. priti na vrh: kad izmaših na brdo, počinuh
    6. dopolniti: izmašiti osamdeset godina
    II. izmašiti se porabiti, ostati brez česa: izmašiti se sitnoga novca
  • reject1 [ridžékt] prehodni glagol
    zavreči, zavrniti, odbiti, odkloniti, ne vzeti v poštev, ne priznati, ne odobriti, ne sprejeti; (o želodcu) izločiti, izmetati, povračati, izbljuvati; zapustiti (ljubimca, ljubico)

    to reject a bill zavrniti (zakonski) predlog
    to reject a candidate ne izvoliti kandidata
    to reject a counsel ne sprejeti nasveta
    to reject a custom upirati se šegi, ne se zmeniti za šego
    to reject all responsibility odkloniti, odklanjati vsako odgovornost
    to reject a vote of censure odkloniti nezaupnico
    rejected lover, suitor zavrnjeni ljubimec, snubec
    to be rejected biti zavržen, dobiti "košarico"; propasti (tudi o gledališki igri)
  • re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

    1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

    2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.
  • vomit2 [vɔ́mit] neprehodni glagol
    bljuvati, bruhati; (o vulkanu) bruhati lavo, ogenj; biti izbruhan; privreti iz
    prehodni glagol
    (= vomit up) (iz)bljuvati (jed); (iz)bruhati, izmeta(va)ti; pripraviti k bruhanju (bljuvanju) (koga)

    he is vomiting blood kri bljuva
    he vomited everything he had eaten izbljuval je vse, kar je (bil) pojedel
    factory chimneys vomit smoke tovarniški dimniki bruhajo dim
  • vomō -ere -uī -itum (iz *u̯emō; indoev. kor. *u̯em- bljuvati, bruhati; prim. skr. vámati, vámiti bljuva, bruha, vamathuḥ = lat. vomitus = gr. ἐμέω [iz *Ƒεμέω] bljujem, ἔμετος [iz *Ƒέμετος] bljuvanje, ἔμεσις [iz *Ƒέμεσις] bljuvanje, lit. vémti, vemiù bljuvati, bruhati, vėmalaī izbljuvek)

    1. intr. bljuvati, bruhati, izmetavati: cum … vomere post cenam te velle dixisses Ci., qui in mensam vomant Ci., in populi Romani conspectu vomere Ci., is vomens frustis esculentis … totum tribunal implevit Ci., qui mane vomiturus est Cels., vomunt, ut edant, edunt, ut vomant Sen. ph.; brezos.: Aug. idr., ab hora tertia bibebatur, ludebatur, vomebatur Ci.; metaf.: quā (sc. Padus) largius vomit Plin. se izliva.

    2. trans. (iz)bljuvati, izbljuniti, (iz)bruhati, izbruhavati, bruhaje spraviti (spravljati) kaj iz sebe: cibum, bilem Cels., crassum vomit ore cruorem V., sanguinem Cels., Plin., purpuream vomit animam V. z rdečo krvjo izbljuje življenje (izdahne dušo), paene intestina sua Petr.; z notranjim obj.: pulmoneum vomitum vomere Pl. (gl. vomitus); subst. pt. pf. vomita -ōrum, n izbljuvki, izbruhki, izmečki, izmeti: egestio vomitorum Cael.; metaf. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, izbruhavati, izmeta(va)ti, od sebe dati (dajati): Cl. idr., argentum Pl., ore vomens ignīs V. puhajoč, geminas cui tempora flammas … vomunt V. ki mu senca odžarjajo dvojen plamen, ki mu na sencih žari dvojen plamen (od čelade in od ščita), stuppa vomens fumum V. kadeče se, pinguem nebulam (čad, dim) vomuere lucernae Pers., quaeque (= Charybdis) vomit totidem fluctus totidemque resorbet O., domus … mane salutantum totis vomit aedibus undam V., armataeque vomunt stridentia tela fenestrae Stat., bestiae, quae mel vomunt Petr., ibi sit quoque vita vomenda Lucr. dušo izdahniti, umreti; zaničlj.: Accius et quidquid Pacuviusque vomunt Mart. bruhata = pišeta, ustvarjata.
  • выбрасывать, выбросить ven (z)metati, ven vreči; izmetati; poslati naprej;
    в. за борт vreči v morje;
    выбросьте это в окно vrzite to skozi okno;
    выбросьте это слово из письма izpustite to besedo iz pisma