Franja

izključen (-a, -o) ausgeschlossen (tudi šport)
izključeno! Ausgeschlossen!
| ➞ → izključni

izkljúčen exclusive; (izločen) eliminated; (dvom) excluded, precluded; (dijak iz šole) expelled from school, sent down

popolnoma izkljúčeno je it is out of the question; it is quite impossible
učenec je bil izkljúčen iz šole the pupil has been expelled from school

izkljúčen exclusif; exclu (iz de) ; (iz cerkve) excommunié

izključeno impossible!
izključno exclusivement

izkljúčen¹ (-čna -o) adj.

1. unico

2. esclusivo:
izključna last proprietà esclusiva

izkljúčen² (-a -o) adj. espulso; escluso; spento:
vsaka pomota je izključena ogni errore è escluso
šport. izključeni igralec il giocatore espulso
izključen motor motore spento
izključeno je, da bi naši igralci zmagali è escluso che i nostri giocatori possano vincere

izkljúčen -čna -o isključiv, ekskluzivan: -a pravica, prodaja

izkljúčen -a -o
1. isključen: -a je vsaka možnost
2. isključen, udaljen: izključen iz šole, iz organizacije
3. isključen, iskopčan

izkljúčen excluido (iz de) ; (iz Cerkve) excomulgado ; (šport) descalificado

izključeno ¡imposible!; ¡no puede ser!; fam ¡ni hablar de eso!; ¡ni por pienso!

izkljúčen prid., ви́ключений прикм., ви́мкнений прикм.

izkljúčen -a -o prid. exclus, exclusiv
□ izključna pravica monopol, privilegiu

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

alleinig

1. edini, Verantwortung: izključen

2. samo

ausgeschlossen izključen; Zeile: poln; Ausgeschlossen! Nemogoče! Izključeno!

ausschließlich izključen; Adverb izključno

emarginato agg.

1. zabeležen na robu (dokumenta)

2. pren. izobčen, izključen

esclusivo agg. izključen, ekskluziven; ekskluzivističen

escluso agg. izključen:
nessuno escluso vsi brez izjeme
non escluso ne izključno

exclu, e [ɛksklü] adjectif izključen

membre masculin exclu izključen član
c'est une chose exclue o tem ne more biti govora
c'est tout à fait exclu to je popolnoma izključeno!
apprendre le texte jusqu'au vers 20 exclu naučiti se besedila do izključno dvajsetega stiha

exclús -ă (-şi, -se) adj. izključen, izvzet

exclusif, ive [-zif, iv] adjectif izključujoč, izključilen, izključen; nezdružljiv (s čim); ekskluziven, sam zase, zaključen (npr. družba)

agent masculin exclusif izključni, edini zastopnik (agent)
avoir une passion exclusive pour biti obseden od strasti za