Franja

izgovòriti izgòvorīm
I.
1. izgovoriti: izgovoriti čisto i jasno svaki glas, glas po glas
2. izgovoriti, opravičiti: molim te, izgovori me kod šefa
II. izgovoriti se
1. izgovoriti se, izklepetati se: već počeli dremati muškarci, a ženske se valjda izgovorile, pa zaćutale
2. izgovoriti se: izgovoriti se bolešću

izgovoríti -ím
I.
1. izgovoriti, reći, kazati: izgovoriti vsako besedo posebej; pusti ga, naj izgovori, kar ima na srcu
2. izgovoriti, ispričati, opravdati: izgovoriti koga pri kom
II. izgovoriti se
1. izgovoriti se, ispričati se, opravdati se: izgovoriti se pred kom, komu zaradi česa; izgovoriti se z boleznijo; izgovoriti se na koga
2. izgovoriti si dogovorom, ugovorom zadržati za sebe, osigurati, obezbijediti (-bed-) sebi: starši so si izgovorili kot
roditelji su sebi ugovorom obezbijedili pravo stanovanja u svojoj kući kad im je sin postao gospodar; izgovoriti si kaj vnaprej

uslòviti ùslovīm pogoditi (se), izgovoriti se, pridržati si: ekonomsko povezivanje sa zaleđem uslovilo je procvat Trsta ekonomska povezanost z zaledjem je (bila) pogoj za razcvet Trsta; sudije su od 50 izrečenih kazni samo deset uslovili

отговариваться, отговориться izgovarjati se, izgovoriti se, opravičiti se

excūsō -āre -āvī -ātum (ex in causa)

1. koga ali kaj izgovoriti (izgovarjati), zagovarjati, opravičiti (opravičevati): uxori (pri ženi) excuses te Pl., excusare se apud regem Ci., excusavit … Terentius, quod … diceret Ci., his omnibus me vehementer excusatum volo Ci. rad bi, da bi bil pri vseh teh čisto opravičen, Varroni (pri Varonu) tarditatem litterarum mearum excusare Ci. ep., si Lysiades … excusetur Areopagites esse Ci., cum excusaretur solum vertisse exsilii causā L., prodit atque excusat Bibulum C., legati venerunt, qui se de superioris temporis consilio excusarent C., multa dixi, cur excusatus abirem H. da bi se opravičil, excusare missos ignes O., vires O., ut verba mea Alexandro (pred Aleksandrom, pri Aleksandru) excusem Cu., cum per senectutem, quominus interesse valeret, excusasset Aur.

2. kaj kot opravičevalni razlog ali v opravičilo navesti (navajati), izgovoriti (izgovarjati) se s čim: excusare morbum, propinquitatem Ci., inopiam suam C., ille Philippo (pri Filipu) excusare laborem H., excusare valetudinem L., errorem (zablodo) et adulescentiam L., consternationem, ignorationem Cu., iis diversa excusantibus T.; z ACI: Iust., excusare ebrios nos fecisse Pl., excusare minus datum ad occultandam facinoris invidiam Suet.

3. iz opravičevalnih razlogov
a) odkloniti (odklanjati), odbiti: reditum Agrippinae excusavit ob … hiemem T., Baeticis contra unum hominem advocationem excusare Plin. iun.
b) refl. in med. rešiti se česa, odtegniti se čemu: Plin. iun., Suet., ex eo, cui in universum excusari mallet T. čemur se hoče raje povsem odtegniti.
c) excusari aliqua re ali ab aliqua re oproščen biti česa: tutelā alicuius Ulp. (Dig.), a coepta (tutelā) Paul. (Dig.), ab aliqua re Ambr.

4. pren.
a) (zopet) popraviti, preravnati, poravnati: crimen lacrimis Stat., fallacem unius anni fidem omnibus annis Plin. iun., nefas armis Cl.
b) (za)ščititi: se ab aliqua re (zoper kaj) Pall.; z ne = preprečiti, ubraniti, ovreti (ovirati): Pall. — Adj. pt. pf. excūsātus 3, adv. -ē, izgovorjen, opravičen: inter quae necessitate praesentium rerum … excusata T., excusatā rei familiaris mediocritate Suet., hoc … ego excusatior, si forte sum lapsus Plin. iun., excusatissimus essem Sen. ph., fieri id videtur excusate Q., quo excusatius sub exemplo acciperentur T., exoratus excusatius facies Plin. iun., sperabat se excusatius sacrilegia commissurum Iust.

expūrgō -āre -āvī -ātum

1. docela očistiti, osnažiti, očediti (očejati), odpraviti, odstraniti: quidquid (spicarum) exteretur, capisterio exp. Col., dolabellā expurgare, quidquid emortuum est Col., expurgare sordida ulcera, lepras, psoras Plin.; pesn.: quae (me) poterunt umquam satis expurgare cicutae? H. ozdraviti (gl. cicūta); pren.: expurgandus est sermo Ci.

2. opravičiti (opravičevati) se, izgovoriti (izgovarjati) se: se, se alicui Pl., dissimulandi causā aut sui expurgandi S., requirens obiecta et expurgaturum adseverans T., expurgare fidem consiliumque publicum Gell.

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

prae-temptō (prae-tentō; prim. temptō ) -āre -āvī -ātum

I.

1. (po)prej otipa(va)ti, (po)prej preisk(ov)ati: Suet. idr., iter baculo O., iter corniculis Plin. (o polžih), praetemptatque manu silvas O., aestuaria ac silvas T.

2. (po)prej poskusiti (poskušati), (po)prej preizkusiti (preizkušati): pollice chordas O. brenkaje zaigrati uvod (uvodni del, preludij); pren.: sententiam, vires O., crimina T., misericordiam iudicis Q. —

II. (frequ. glag. praetendere)

1. pred seboj (po)držati: pallia Cl.

2. metaf. kot (za) pretvezo (izgovor) navesti (navajati), „pretvesti“ („pretvezati“), izgovoriti (izgovarjati) se s čim, na kaj: impia praetentans vulnera Val. Fl.

prae-tendō -ere -tendī -tentum (prae in tendere)

1. (po)moliti, iztegniti (iztegovati), stegniti (stegovati): et sunt alia dictu minora: sed ubi visum in eo praetendit? Plin., propagines e vitibus altius praetentas non succedit Fabius Pictor ap. Gell.

2. pred seboj (po)držati: tela O., hastas dextris V., velamenta manu O., praetenta cuspide O., nec coniugis umquam praetendi taedas V. nikdar nisem (javno) kazal plamenic soproga = nikdar nisem zahteval zakonitega zakona.

3. spredaj (pred čim, pred kaj) razpeti (razpenjati), spredaj razprostreti (razprostirati), spredaj potegniti (potegovati, potezati): cilicia L., vestem ocellis O., saepem segeti V.; pesn.: muros morti V. proti smrti; metaf.
a) postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred) kaj: sermonem decreto L., offirmare animum auribusque praetendere Plin. iun. tako rekoč „držati pred ušesi“ = dati mu premoč (prevlado) nad ušesi; od tod med. praetendi (o krajih) spredaj, pred čim ali ob čem ležati (stati); z dat.: Baeticae praetenditur Lusitania Plin., Sicanio praetenta sinu (dat.) iacet insula contra V., praetenta Syrtibus arva V., quidquid castrorum Armeniis praetenditur T.; abs.: tenue praetentum litus esse L.
b) kot (za) pretvezo (izgovor) navesti (navajati), „pretvesti“ („pretvezati“), izgovoriti (izgovarjati) se: aliquid seditioni L., legatorum decretum calumniae L. z odlokom olepš(ev)ati (zagovarjati), nomen hominis doctissimi suis immanibus moribus Ci. zakrivati (prikrivati, olepševati, lepšati, lepotiti) z imenom, ob simultates, quibus causam partium praetendebat T.; brez dat.: Q., Ap., Paul. (Dig.) idr., fessam aetatem, amicitiam, honesta nomina T.

4. pred (vojaškim) taborom (taboriščem, ostrogom) taboriti (kot straža): Eccl.

Opomba: Nenavaden pt. pf. prae-tēnsus: pozni Eccl.

prae-texō -ere -texuī -textum (prae in texere)

1. spredaj opremiti (opremljati) s kako tkanino, obši(va)ti, obkrojiti (obkrojevati), (ob)robiti (obrobljati): purpura saepe tuos praetexit amictūs O., toga ali tunica purpurā praetexta L., toga praetexta Ci., Vell. ali subst. praetexta -ae, f: Luc. fr., Ci., T., Pr., Val. Max. idr. ali (pesn.) praetextum velamen Sil. s škrlatom obrobljena toga, ki so jo nosili rimski kralji, višji oblastniki in državni uradniki, svečeniki, pa tudi svobodnorojeni dečki do 17. leta; od tod praetextus senatus Pr. s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo ogrnjeni senat, senat, ogrnjen v toge, obrobljene s škrlatom; meton. praetexta -ae, f (sc. fabula) pretéksta = rimska narodna tragedija (žaloigra), ki je obravnavala rimsko nacionalno tematiko; kot junaki so v njej nastopali rimski odličniki v togi, obrobljeni s škrlatom (naspr. togata (sc. fabula) gl. togātus): H., Asin. Poll. ap. Ci. ep.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) koga (kaj) pred koga (kaj), predpostaviti (predstavljati), na čelo postaviti (postavljati): retia piscibus Plin., nomina auctorum ali auctores volumini Plin., tibi maximus honor postibus praetexi Plin. iun. stati (kot kip) ob podbojih svetišč.
b) (ob)robiti (obrobljati), spredaj opremiti (opremljati), spredaj zakri(va)ti: ripas arundine V., puppes praetexant litora V. „robijo obrežje“ = stojijo pred obrežjem, montes eas gentes praetexunt Plin. stojijo (se dvigajo, se razprostirajo) pred temi ljudstvi, nationes Rheno praetexuntur T. bivajo za Renom, se razprostirajo ob Renu, carmen primis litteris sententiā praetexitur Ci. prvi verzi pesmi tvorijo (vsebujejo) rek, v prvih verzih pesmi se skriva rek, natura omnia lenioribus principiis praetexuit Ci. je vse opremila z … = povsod skrbi za lahne prehode = ne dela (pre)skokov.
c) (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: Augusto praetextum nomine templum O., littera praetexat fastigia chartae Tib. moje ime naj stoji kot napis na … ; occ. prikriti (prikrivati), zakriti (zakrivati), skriti (skrivati) = lepšati, lepotiti, olepš(ev)ati: Cl., culpam nomine coniugii V.
d) kot pretvezo (kot izgovor, v pretvezo, v izgovor) navesti (navajati), za pretvezo (izgovor) imeti, izgovoriti (izgovarjati) se: Iust., Val. Max. idr., cupiditatem triumphi Ci., libertas et speciosa nomina praetexuntur T., honestiorem causam (sc. esse) libertatis quam servitutis praetexi titulo (dat.) L. da je kot izvesek častneje navesti (uporabiti) zadevo svobode kot pa sužnosti; z ACI: esse rem publicam Vell., servatam ab eo filiam T. — Od tod subst. pt. pf. praetextum -ī, n

1. okras(je), nakit, dika, ponos, slava: rei publicae Sen. ph., abiecto honoris praetexto Val. Max.

2. pretveza, izgovor: Sen. rh., Suet., rei publicae T., Ravennam revertit praetexto classem adloquendi T. pod pretvezo (z izgovorom), da hoče nagovoriti ladjevje.

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

échappatoire [ešapatwar] féminin (slab) izgovor; izogibanje; pretveza

répondre par une échappatoire imeti izgovor, izgovoriti se

izgovoríti to pronounce; to articulate; to utter; to speak out, (do konca) to finish (ali to cease) speaking

izgovoríti se to excuse oneself, to make excuses ➞ izgovarjati se

izgovoríti prononcer, exprimer, dire; finir (ali achever) de parler; excuser

izgovoriti si kaj se réserver quelque chose, revendiquer le droit (ali la liberté) de
izgovoriti se se justifier, s'excuser, présenter (ali faire) ses excuses

izgovoríti pronunciar ; (nehati govoriti) acabar de hablar

izgovoriti se excusarse, disculparse
izgovoriti si kaj reservarse el derecho de (ali a) a/c