Franja

izbirč|en (-na, -no) wählerisch, heikel; pri jedi: mäkelig
biti izbirčen mäkeln (pri jedi am Essen)
ne biti izbirčen nicht wählerisch sein, pri jedi: kein Kostverächter sein

izbírčen finical, finicky; fastidious; particular (v in, on, about); pogovorno choosey, choosy; (v jedi) squeamish; hard to please; discriminating; dainty (in one's choice); overnice

zelo je izbírčen glede hrane he is very particular about his food, he is very particular (as to) what he eats
izbírčna je glede obleke she is particular about her dress
reveži ne smejo biti izbírčni beggars can't be choosers
biti izbírčen v spoprijateljevanju to choose one's friends carefully

izbírčen (pri jedi) difficile (sur la nourriture), délicat

biti izbirčen être difficile; faire le (ali la) difficile (ali le délicat, la délicate, la fine bouche)

izbírčen (-čna -o) adj. schizzinoso, schifiltoso, difficile (ad accontentarsi):
pren. izbirčna lutka (individuo, bambino) schizzinoso

izbírčen -čna -o izbirljiv, probirljiv: izbirčen v jedi
mrljav

izbírčen (pri jedi) delicado (para la comida); difícil de contentar; descontentadizo

biti izbirčen pri jedi comer con los ojos
ni izbirčen v svojih metodah no es muy escrupuloso en sus métodos

izbírčen prid., перебі́рливий прикм., розбі́рливий прикм.

izbírčen -čna -o prid. mofturos, năzuros

choice² [čɔis] pridevnik
izbran; po izbiri; izvrsten, odličen; izbirčen

choice fruit izbrano sadje

choos(e)y [čú:zi] pridevnik
pogovorno izbirčen, siten

dainty¹ [déinti] pridevnik (daintily prislov)
izbirčen, sladkosneden; okusen; negovan, eleganten; rahločuten

to make dainty obirati se
dainty bits slaščice, delikatese

dégoûté, e [degute] adjectif naveličan, sit (de quelque chose česa); izbirčen

il n'est pas dégoûté on ni izbirčen, zahteven
faire le dégoûté biti preobčutljiv, težak
au dégoûté le miel est amer (proverbe) sitemu nobena jed ni všeč

délicat, e [delika, t] adjectif (jed) okusen, slasten, izvrsten; lep, eleganten, dražesten; rahločuten, nežen; mehek; kočljiv; zahteven, izbirčen; težaven, neprijeten, mučen; (spanje, zdravje) rahel, slaboten; občutljiv; takten, obziren; vesten

affaire féminin délicate kočljiva zadeva
conscience féminin délicate tankočutna vest
fleur féminin délicate nežna, občutljiva cvetlica
geste masculin délicat vljudna, pozorna gesta
mets masculin délicat slastna jed
point délicat masculin občutljiva točka
santé féminin délicate rahlo zdravje
faire le délicat biti izbirčen

delicate [délikit] pridevnik (delicately prislov)
okusen, slasten; nežen, občutljiv; rahel; rahločuten, takten, skromen; prefinjen, izbirčen; oprezen
figurativno kočljiv

in a delicate condition noseča

dēlicātus 3, adv. -ē

1. slasten, (pre)krasen, prijeten, potraten, razkošen: convivium Ci. ep., cibus delicatior Plin., litus delicatissimum Ci., d. aqua Cu., hortuli Ph., Anio delicatissimus amnium Plin. iun., delicatae (naspr. usitatae) res Sen. ph. razkošne, d. merces Sen. ph. ali delicatioris usūs vasa Front. razkošno (potratno) blago (posodje); šalj.: ubi tu es delicata? Pl. ti dražestna.

2. (o osebah in stvareh, skoraj le grajalno)
a) nakičen, eleganten, nasladen, razkošen, polten, sladostrasten, uživanja željan, mehkužen, pohoten, galanten, (o govoru) kosmat, nesramen: pueri lepidi ac delicati Ci., d. adulescens Ci., libidinosa et delicata iuventus, grex delicatae iuventutis Ci., d. voluptates Ci., delicatiores in cantu flexiones Ci., d. capella Cat. (prim.: puella tenellulo delicatior haedo Cat.), assueta clauso et delicatae umbrae corpora Sen. rh., venter delicatorum Sen. ph. požrešnežev, quidam e gratissimis delicatorum Suet. ljubimcev (skopljencev), Statilii Capellae delicata Suet. ali avia d. Plin. iun. ljubica, d. sermo, versus Ci., cultus Val. Max., delicatior cultus Suet., delicate ac molliter vivere Ci., multa delicate iocoseque fecit N.; šalj.: delicatum te hodie faciam, cum catello ut accubes Pl. galantnega; enalaga: delicatus ancillarum puerorumque comitatus Ci., veniebat gressu delicato Ph. mehkužniško stopajoč.
b) nežen, krotek: delicatior cauliculus Plin., d. capella Cat., d. oves Plin. iun., (iracundus) mollius delicatiusque tractetur Sen. ph.
c) mlahav, lahkoten, zložen, udoben: reclinari ad suos delicatum Q., equorum cursum delicati minutis passibus frangunt Q., delicate conficere iter Suet., insternere delicate arceram Gell.
č) razvajen, raznežen, občutljiv, izbirčen: Petr., vah delicatu's Pl., puere, nimium delicatu's Pl. prerazvajen si = preprešeren si (v svojih šalah), preprešerno se šališ, tam delicati esse non possumus Ci., est fastidii delicatissimi Ci., aures d. Q., delicatus ac similis ignoto Plin.

difficile [difisil] adjectif težaven, težak; poln truda; izbirčen, občutljiv

c'est un homme difficile à vivre s tem človekom je težko živeti
avoir des fins de mois difficiles težko shajati od meseca do meseca
faire le (la) difficile biti izbirčen, zahteven
il fait le difficile njemu je težko ustreči (prav narediti)

difficile

A) agg.

1. težek, težaven; zapleten:
un lavoro difficile težko delo
una domanda difficile težko vprašanje
un problema difficile težek problem
un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje

2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
anni difficili težka leta
trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju

3. neprijazen; neznosen, osoren:
un ragazzo difficile neprijazen deček

4. zahteven, izbirčen; tečen:
un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež

5. prefinjen, aristokratski:
gusti difficili prefinjen okus
fare il difficile delati se važnega

6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
è difficile che venga težko, da bo prišel

B) m težava:
questo è il difficile v tem je težava
andare nel difficile stvari komplicirati

eigen

1. lasten

2. (Eigentum) last, das ist sein eigen to je njegova last; zu eigen haben imeti v lasti; jemanden etwas zu eigen geben dati (komu kaj) v last

3. (charakteristisch) poseben, (sonderbar) čuden, čudaški, im Geschmack: izbirčen; (pedantisch) pedanten

4. (selbständig) samostojen; in eigener Person osebno; sein eigener Herr sam svoj gospod; aus eigener Kraft z lastnimi silami; auf eigene Faust na lastno pest; eigene Wege gehen hoditi svoja pota; sich etwas zu eigen machen prisvojiti si, prevzeti, sprejeti; aus eigenem na lastno pobudo

fastidioso agg.

1. nadležen, neprijeten, dolgočasen, siten

2. razdražljiv; izbirčen, zahteven

fastīdiōsus 3, adv. -ē (fastidium)

I.

1. fizično kočljiv, razvajen: quod illic fastidiosus est Pl., fastidiosae enim (vaccae) fiunt Varr., aurium sensus fastidiosissimus Corn.

2. klas. le pren.
a) poln gnusa, mržnje, nejevolje, naveličan česa, nejevoljen: huic ego iam stomachans fastidiose „immo ex Sicilia” inquam Ci., fastidiose venditabat (tunicam) Petr.; z objektnim gen.: f. Latinarum (litterarum) Ci., dominus terrae f. H. naveličan zemlje.
b) α) izbirčen, kočljiv, ki ga je (ki se da) težko zadovoljiti: aedilis Pl., Antonius facilis in causis recipiendis erat, fastidiosior Crassus Ci., ut ita fastidiosae mollesque mentes evadant Ci. občutljivi (za krivice) in razdražljivi, f. aestimator Sen. ph., est enim res difficilis, ardua, fastidiosa Plin. iun. kočljiva, paene fastidiose iudicamus Ci., fastidiose in caelum recipi Ph. šele po dolgem času ali šele po dolgi preizkušnji. β) ošaben, nedostopen, nepriljuden, trd: in superiores contumax, in aequos et pares f. Corn., fastidiosissimum mancipium Plin. iun., nolo enim dicere de tam suavi homine fastidiosius Ci. —

II. gnus vzbujajoč, (na)gnusen, ogaben, zoprn: aegrimonia H. toga, ki vzbuja življenja gnus, fastidiosam desere copiam H., fastidiosissimae foeditates Tert.