Franja

izobčen|ec [ó] moški spol (-ca …) der Ausgestoßene, der Geächtete (ein -r); figurativno der Außenseiter

izobčen(ec) excomulgado (m) ; bandido m

izóbčenec outlaw; expellee; excommunicate; excommunicated person; pariah

izóbčenec proscrit moški spol , banni moški spol , exilé moški spol , exclu moški spol , excommunié moški spol

izóbčenec (-nca) | -nka (-e) m, f rel. scomunicato (-a), anatemizzato (-a) (tudi ekst.)

izóbčenec -nca m izopćenik, izopštenik: družbeni izobčenec

ànatemnīk m, ànatemnjāk m
1. prekletnik, izobčenec
2. hudobnež
3. zli duh, hudi duh

anathema [ənǽɵimə] samostalnik
prekletstvo, izobčitev iz cerkve; izobčenec, -nka

anathĕma² -atis, n (gr. ἀνάϑεμα)

1. prekletstvo in met. prekletnik: Eccl.

2. cerkveno prekletstvo (izobčenje) in met. prekletnik, izobčenec: Eccl. — Soobl. anathĕma -ae, f: Eccl.

anathème [-tɛm] masculin anatema; izobčitev, izključitev iz Cerkve; izobčenec; prekletstvo; ostra graja

frapper d'anathème izobčiti
jeter l'anathème sur, lancer l'anathème contre (le gouvernement) obsoditi, rohneti nad (vlado)

Ausgestoßene¹, der, (ein -r, -n, -n) izobčenec; izvrženec

Außenseiter, der, (-s, -) posebnež; outsider, obstranec; figurativ izobčenec; Sport outsider

derelict² [dérilikt] samostalnik
zapuščena ladja; zapuščena posest
množina brezdomci; človek, ki zanemarja svoje dolžnosti; izobčenec; zemlja, s katere se je umaknilo morje

excommunicate² [ekskəmjú:nikeit, -kit]

1. pridevnik
izobčen

2. samostalnik
izobčenec

excommunié, e [ɛkskɔmünje] adjectif izobčen; masculin izobčenec

excomulgado moški spol izobčenec

fuorilegge m, f invar. izobčenec, izobčenka; razbojnik, bandit

Geächtete, der, (ein -r, -n, -n) izobčenec

*hors-la-loi [ɔrlalwa] masculin, invariable izobčenec, zločinec

izopćènīk -íka m, izopštènīk -íka m izobčenec