Franja

inherent|en [é] (-na, -no) inhärent

inherénten (-tna -o) adj. knjiž. (neločljivo povezan) inerente (a)

inherénten inherente

inhérenten -tna -o prid. inerent

immanēnte agg.

1. filoz. imanenten

2. inherenten

inerént -ă (-ţi, -te) adj. inherenten, neločljivo povezan

inerēnte agg. neločljivo združen; inherenten, v zvezi:
dispacci inerenti alla crisi del Golfo brzojavke v zvezi z zalivsko krizo

inhärent inherenten

inherent [inhíərənt] pridevnik (inherently prislov)
naravno, neločljivo zvezan, inherenten; vrojen, prirojen, svojstven, pripadajoč
slovnica stoječ pred samostalnikom

it is inherent in the blood je že v krvi
inherent right prirojena ali naravna pravica
ekonomija & pravno inherent defect notranja hiba

inhérent, e [-rɑ̃, t] adjectif neločljivo združen, neločljiv, obsežen v čem, lasten (à quelque chose čemu), obstoječ kot naravna, neločljiva sestavina, inherenten

la responsabilité est inhérente à l'autorité odgovornost je neločljivo povezana z oblastjo

inherente inherenten, notranji, ozko povezan (a z)

inherénca inherence

inherénten inherent (to)