Franja

hrka|ti (-m) sich räuspern

hŕkati hȓkām, hȓčēm smrčati: hrče kao da čuture struže

hŕkati to clear one's throat; to hawk

hŕkati toussoter, (tousser pour) s'éclaircir la voix, se racler la gorge, graillonner

hŕkati (-am) | hŕkniti (-em) imperf., perf.

1. scatarrare; pren.
hrkati psovke vomitare ingiurie

2. soffiare, sbuffare

3. ronfare, russare

hŕkati -am
1. hrakati: bolnik hrka in pljuje
2. hrkati: hrkati v spanju

hŕkati toser ligeramente ; (pri hripavosti) carraspear

drnjóhati -am ekspr.
1. hrkati: drnjohal je, da se je soba tresta
2. spavati: dan je že, on pa še drnjoha

exscreō (ecscreō, excreō) -āre -āvī -ātum

1. intr. hrkniti (hrkati), izhrka(va)ti se, odhrka(va)ti se: Q., Suet., totiens clausas ante foras O.

2. trans. kaj hrkati, izhrka(va)ti: sanguinem, pus, pura Cels.

gargajear hrkati, odkašljati se, izpljuniti

hawk⁴ [hɔ:k]

1. samostalnik
odhrkavanje, hrkanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
odhrkniti (se), hrkati, odkašljati se (up)
izkašljati (pljunek)

hrákati hrâkām, hrâčēm hrakati, hrkati

hrčáti -im
1. hrkati: hrčati v spanju
2. rzati, njiskati

īn-sono -āre -sonuī

1. intr. zadone(va)ti, zazveneti, oglasiti (oglašati) se, (za)šumeti, (za)hrumeti: Plin. iun., Sen. rh., unda insonuit O., aether O., ventus insonat Aegaeo V., insonuit vento nemus O., nervus insonuit ab arcu O., insonuere tubae Lucan., flammis insonat (ignis) Sil., insonuit pennis O. je zafrfotal, i. flagello V. počiti (pokati) z bičem, insonat calamis O. je zapiskal na … ; occ. (abs.) hrkati, glasno kašljati: Q.

2. trans. dati, tvoriti glas: verbere insonuit V., verbere signa Cl., nobile carmen Stat.

scaracchiare v. intr. (pres. scaracchio) pog. hrkati, pohrkavati

scatarrare v. intr. (pres. scatarro) hrkati, pohrkavati

screō -āre (screa) hrkati, izhrkati (izhrkavati) se, odhrkniti (odhrkavati se): vini pollens, lepidus Liber, tibi qui screanti siccae semisomnae adfert potionem et sitim sedatum it PL.

smrčáti -im, smrči -ite, smrčal -ala hrkati

stertō -ere (—) (—) (sor. s sternuō; gl. to besedo) smrčati, hrkati: H., L., Plin., Iuv., Pers., T., Q., Petr., Ap., Amm., M., Char., Serv. idr., ibi labore delassatum noctem totam stertere Pl., illud „stert[er]it“ volui dicere: sed quia consimilest quom stertas quasi sorbeas Pl., fatuos est, insulsus, tardus, stertit noctis et dies Ter., et vigilans stertis nec somnia cernere cessas Lucr., per me vel stertas licet Ci., diem totum stertebat H., imposita gremio stertere fronte potes O., si socer ignavus vidua stertisset in aula O., solebant et manibus stertentis socci induci Suet., antequam in latus converto ut stertam Fr., in desidiam obsessores traduxerunt et vigiliis, quibus ob securitatem altiore stertitur somno, civitatis aditu reserato iuventus exsiluit velox Amm., forte repente † glandum † stertens ranae sonitum desorbentis increpuit M.; pren.: animus pigris stertit in praecordiis Prud.

Opomba: Pf. stertuī po Prisc. in Prob.

vléči vlečem, vleci -ite, vlekel -kla, vlečen -a
1. vući: vleči vejo po tleh; vleči figuro pri šahu, nogo za seboj, koga za nos, koga za lase, za kito; vleči meč iz nožnic, žebelj iz deske, trn iz kože; vleči mleko na dudko; vleči pipo
vući lulu, uvlačiti dimove; vedno ga vleče k njej
2. vući, tegliti: vleči voz
tegliti kola; vleči topove na položaj
3. vleči dreto hrkati; vleči koga za nos
vući koga za nos, zavitlavati koga; vleči na ušesa
vući na uši, osluškivati; vleči ploh
ostati ove godine neudata; tu vleče
ovdje je promaja; komaj se vleče, tako je slab
jedva se vuče zbog slabosti; pot se vleče
put se oteže; vleči se za koga
zauzimati se za koga