Franja

homonim moški spol (-a …) (enakozvočnica) das Homonym

homònim m (gr. hómoios, ónoma) lingv. homonim enakozvočnica

homonim samostalnik
jezikoslovje (o besedi) ▸ homonima, azonos alakú szó

homoním homonym

homonímen homonymous

homoním (-a) m lingv. (enakozvočnica) omonimo

homoním m (gr. homonymos) homonim, istozvučnica

homoním -a m., омо́нім -а ч.

homoním -a m omonim

enakozvóčnica ž jednakozvučna riječ, reč, istozvučnica, homonim

homónimo (moški spol) homonim(ski)

homónimo m soimenjak

homonym [hɔ́mənim] samostalnik
homonim, enakozvočnica

Homonym, das, (-s, -e) homonim, enakozvočnica

homonyme [ɔmɔnim] adjectif enakoglasen, enakozvočen, homonimen; masculin enakozvočnica, homonim (npr. mer, mère)

homophone [hɔ́məfoun] samostalnik
slovnica (različno) znamenje za isti glas; homonim

istòzvūčnica ž lingv. enakozvočnica, homonim

omoním

I. -ă (-i, -e) adj. istoimenski; enakozvočen, homonimen

II. -i m enakozvočnica, homonim

omōnimo

A) agg. istoimenski; jezik homonimen

B) m

1. istoimenska oseba

2. jezik homonim; enakozvočnica

омо́нім -а ч., homoním -a m.