Franja

ho [hóu] medmet
hoj!, ho!, halo! (vzklik presenečenja, veselja, zmagoslavja)

navtika sail ho! jadrnica na obzorju!
navtika westward ho! naprej na zapad!
ho-ho! ha! ha!

ho interj. izražava
1. glas pri smijanju, smejanju: ho ho ho, se je krohotal
2. ljutnju, otpor: ho, ti prodana duša!
3. ruganje, ismijavanje, ismevanje: ho, kakšna reva si!

Ho samostalnik
kemija (simbol za holmij) ▸ Ho
Sopomenke: holmij

hó inter. ehi

hò inter. (posnema glas pri smejanju; izraža posmeh) ah, ah ah

ὁ, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi imeni; pogosto ima pomen: a) oni znani, slavni, omenjeni; Νέστωρ ὁ γέρων znani častitljivi starček; b) zaslužen, potreben, pristojen, običajen, τὰ ἐπιτήδεια λαμβάνω dobim potreben živež; c) = pron. poss. ἐπὶ τὴν ναῦν λαμβάνω vzamem na svojo ladjo, καί μοι δὸς τὴν χεῖρα daj mi svojo roko. 2. spolnik da samostalniško veljavo vsakemu izrazu, pred katerim stoji: a) pred adi., pronom., numer. itd.: ὁ σοφός modrijan, τὸ καλόν lepota, εἰσὶ οἱ λέγοντες so ljudje ki pravijo, τὸ πεζικόν pehota, τὸ ναυτικόν mornarica, τὸ μέλλον bodočnost; b) pred adv. τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere, οἱ νῦν sodobniki, τὰ οἴκοι domače razmere; c) pri gen. ὁ Πολύβου Polibov sin, οἱ ἐκείνου njegovi ljudje, τὸ τοῦ Δημοσθένους slavni Demostenov izrek, τὰ τῶν θεῶν = οἱ θεοί, τὰ τῆς τύχης naredbe usode, τὰ μὲν θεῶν παρέβην zapovedi bogov, τὸ τῶν παίδων kar navadno otroci delajo; d) pri prepoz. izrazih: οἱ ἀμφί (περί) τινος njegovo spremstvo (stranka), οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji, τὰ παρὰ θάλασσαν primorski kraji, τὸ κατ' ἐμὲ z moje strani, kolikor je od mene odvisno; e) pri inf. τὸ νῦν εἶναι za sedaj, διὰ τὸ φιλομαθῆ εἶναι zaradi ukaželjnosti; ἐν τῷ λέγειν v govoru; f) pri celih stavkih: ἐρωτώμενος τὸ Ποδαπὸς εἴη. III. pron. relat. gl. ὅς.

ὧ dat. od ὅς.

ho! klic: ho!; posmeh: hu!

*ho! [o] interjection oho! hej!

au¹, interj., naravni glas presenečenja in ogorčenja = o! ho! e, pojdi! Afr. fr., Pl., Ter.; tudi podvojeno au au: Afr. fr., Ter., Petr.

ho-rúk! yo-ho!; yo-heave-ho!; heave ho!

kaloričen pridevnik
1. (o hrani) ▸ kalória-, kalóriadús
2. (o kurivih) ▸ fűtő-, hő-

sêrvus! pogovorno hello!; what ho!; (pri ločitvi) so long!

tallyho [tǽlihóu]

1. medmet
lov ho! telihou!

2. samostalnik
lov klic lovcev, gonjačev, ko zagledajo lisico; vrsta štirivprežne kočije

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
zaklicati "tallyho" lovskim psom, da začno zasledovati lisico

yo-heave-ho [jóuhí:vhóu] medmet
navtika ho ruk!

yo-ho [jouhóu]

1. medmet
hej!; ho ruk!

2. neprehodni glagol
klicati "hej!"

zelena zima stalna zveza
(obdobje brez snega) ▸ hómentes tél, hó nélküli tél
Podjetje, ki je najbolj znano po zimski športni obutvi, je zelena zima prizadela. ▸ A leginkább téli sportcipőiről ismert céget megviselte a hómentes tél.

a prislov, vprašalnica hein?

si razumel, a? tu as compris hein?
ho! a tako? ho! pas possible
ha! a vi ste? ha! vous voilà

abbastanza avv. dosti, dovolj:
ne ho abbastanza di qcn., qcs. dovolj mi je koga, česa, sit sem koga, česa

accertare

A) v. tr. ekon. (pres. accērto)

1. zagotoviti, zagotavljati:
ti accerto che non ho mentito zagotavljam ti, da nisem lagal

2. preveriti, ugotoviti:
accertare l'esattezza di una notizia preveriti točnost novice

3. ekon. preveriti, ugotoviti

B) ➞ accertarsi v. rifl. (pres. mi accērto) prepričati se