Franja

H, h [eič]

1. samostalnik (množina H's, Hs, h's, hs)
črka h; predmet oblike H

2. pridevnik
osmi; oblike črke H

to drop one's h's izpuščati glas h v govoru

h to; ➞ k!

h črka; glas: h, H ( das ) (mali kleines h, veliki großes H); glasba ton: h (ein h einschlagen)

h predlog: ➞ → k

h, H m, f (črka) ( acca) h:
H maiuscolo veliki H
h minuscola mali h
h come hotel ptt h kot Hrastnik (pri črkovanju)

h m (lettera) acca; consonante h:
mali, veliki h acca minuscola, maiuscola
grlni h h laringale
muz. (ton) h sì
muz. h dur, h mol sì maggiore, sì minore
voj. H bomba bomba H, bomba all'idrogeno
H vitamin vitamina acca

h prep. glej k

h s neskl., dvanajsta črka latinične abecede in šestindvajseta cirilske ter štiriindvajseta glagolske azbuke; malo h, veliko H; latinični h ali H označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: alineja h; ton h na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur; h-mol; pion na h-liniji; H-bomba

h m nepromj. ili promj. ha haja ili he heja, deveto slovo abecede: mali h; onemitev haja v štokavščini; grlni h; ton h; H dur; h-mol; kmet na h-liniji; H bomba

h predl. v. k

h. kratica hasta; hace(r); hoja(s); habitantes; hora(s); hidrógeno

H, h (= hache) ženski spol črka h

h.^a kratica hipoteca

h.^ta kratica hasta

H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).

H, h [aš] masculin, féminin

H muette nemi "h"
H aspirée aspirirani "h" (ki je tudi nem), pred katerim se soglasniki ne vežejo in samoglasniki ne izpadejo (le héros, les héros); v slovarjih je označen z zvezdico ali podobno: *h, 'h
heure féminin H (militaire) ura, čas napada; vnaprej določen čas za kakršnokoli akcijo
bombe H vodikova bomba

H.^os kratica Hermanos

H samostalnik
kemija (simbol za vodik) ▸ H
Sopomenke: vodik

d. h. (= das heißt) t.j. (to je)

H bomba H-bomb