Franja

gromovnik moški spol (-a …) bog: der Donnergott; človek: ein wetternder Redner

gròmōvnīk m gromovnik: gromovnik Ilija

gromóvnik thunderer

gromóvnik Jupiter Jove (ali Jupiter) the Thunderer

gromóvnik personne ženski spol ayant une voix tonnante; orateur moški spol , tribun moški spol

gromovnik Jupiter Jupiter tonnant

gromóvnik (-a) m

1. pren. oratore potente, facondo; (glasnik) messaggero

2. knjiž. (Giove) Tonante

gromóvnik m gromovnik: gromovnik Jupiter; politični gromovnik

gromóvnik Jupíter Júpiter m Tonante

gromòglasnīk m gromovnik

thunder bearer [ɵʌ́ndəbɛərə] samostalnik
gromovnik (Jupiter)

thunderer [ɵʌ́ndərə] samostalnik
gromovnik

the Thunderer Jupiter
šaljivo Times (časopis)

tonō -āre, tonuī (indoev. kor. *(s)ten- glasiti se, doneti; prim. skr. stánati, stániti, stánayati [on] doni, grmi, rjove, tuli, gr. στένω, jon. στείνω stokam, στόνος stok, stokanje, στενάχω, στεναχίζω vzdihovati, στεναγμός, στέναγμα vzdih, στόνος, στοναχή stok, ječanje, lit. stenù stokati, stvnem. donar = nem. Donner, nem. stöhnen)

1. (za)grmeti, (za)treskati; impers.: tonuit tempestate serenā Enn., si tonuerit Ci., ordine tonare prius oportet, postea coruscare Ap.; potem pesn. s subj.: Iove tonante Ci., Iuppiter tonabat Pr.; pt. pr. tonāns -antis grmeč, gromeč, treskajoč: caelo tonantem credidimus Iovem regnare H., tonantes equi H. gromovni (gromoviti) konji; subst. Tonāns -antis, m Gromóvnik (poseb. Jupitrov vzdevek): iter est superis ad magni tecta Tonantis O., Capitolinus Tonans O., Falcifer Tonans (= Saturnus) Mart., sceptriferi (= Iuppiter et Iuno) Sen. tr.

2. metaf.
a) (za)grmeti, (za)doneti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, razleči (razlegniti, razlegati) se: porta caeli tonat V., tonat Aetna ruinis V., caelum tonat omne fragore V., et prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap.
b) (kakor gr. βροντᾶν) (spre)govoriti z grmečim (gromovitim, gromkim) glasom, (za)grmeti: tona eloquio V., Pericles ab Aristophane tonare dictus est Ci., Pindarico spiritus ore tonat Pr., ut, quod Pericli contigit, fulgere ac tonare videaris Q., neque ipse Cicero territus cesserat tonantibus Demostheni Platonique Col., oratio magnifica et excelsa tonat Plin. iun.; s prolept. obj.: ter centum tonat ore deos V. poje z gromovitim glasom o bogovih, verba foro tonare Pr. z gromovitim glasom govoriti, bella Mart. o vojnah, talia Cl. — Soobl. po 3. konjugaciji: tonimus Verr. ap. Non.

громовержец m gromovnik

altitonante agg. knjižno z višin grmeč:
Giove altitonante gromovnik Jupiter

Giōve m

1. mitol. Jupiter; Zeus:
i fulmini di Giove Jupitrove strele
Giove altitonante Jupiter gromovnik
Giove pluvio pren. šalj. deževno vreme
per Giove! inter. pog. zaboga!, presneto!

2. astr. Jupiter

tonitruālis -e (tonitrus) gromov, gromoven, gromovit, gromôten, gromek: Iuppiter Ap. Pošiljalec groma, Gromovnik.

tonitruante agg.

1. knjižno grmeč:
Giove tonitruante gromovnik Jupiter

2. šalj. gromek; bobneč

ἀστεροπητής, οῦ, ὁ (ἀστεροπή) ep. poet. bliskostrelec, metalec bliskov, gromovnik.

βαρυ-βρεμέτης, ου, ὁ βαρύ-βρομος 2 (βρέμω) poet. zamolklo, strašno grmeč, gromovnik; votloglasen, zamolkel αὐλός.

ὑψι-βρεμέτης, ου, ὁ ep. ki visoko grmi, visoki gromovnik.