Franja

grom [ô] moški spol (-a …) der Donner; der Donnerschlag
religija bog groma der Donnergott

grôm gròma m, grȍm gròma m
1. grom: gromovi praskaju
2. grmenje: grom topova
3. strela: grom iz vedra neba; neće grom u koprive kopriva ne pozebe; vino jako kao grom
4. ekspr. moč: hoće da nas uvjeri -om svoje vjere
5. ekspr. presenečenje: to je bilo grom za publiku

gròm thunder; thunderclap; a clap of thunder

brez gròma thunderless
blisk z gròmom thunderbolt
gròm se valí (the) thunder rolls
gròm in blisk thunder and lightning

gròm tonnerre moški spol ; grondement moški spol (du tonnerre, du canon)

gròm (-ôma) m

1. tuono

2. pren. rombo, rimbombo; fragore

gròm groma m
1. grom, grmljavina: v daljavi se razlega grom; da bi te grom
da bi te voda odnijela!
2. grmljavina, gruhanje, gruvanje: grom topov

gròm trueno m

gròm grôma m., грім гро́му ч.

gròm grôma m tunet, trăsnet

гром m grom, grmenje, bobnenje, ropot; strela;
г. гремит grmi;
его громом убило strela ga je ubila;
с громом ropotaje

Brontē -ēs, f (gr. βροντή)

1. pooseb. Grom (slika): Plin.

2. nom. propr. Grom, ime sončevega konja: Hyg.

Donner, der, (-s, -) grom; der Geschütze: grmenje; wie von Donner gerührt kot od strele zadet

Donnerschlag, der, grom

sonitus -ūs, m (sonāre) zvok, glas, zven, don, donenje, žvenk, žvenketanje, bučanje, šum, hrup, hrušč, hrum, hrumenje, ropot, ropotanje, grom, grmenje, gromot, topot ipd.: tuba terribili sonitu Enn., sonitus tubae Corn., tubarum V., lituus sonitus effudit acutos Pl., sonitus vocis V., Gell., Olympi V. grom, armorum V., Lucr. žvenket, procellae L., ventorum Lucr., remorum C. veslaji, flammae N. prasket, prasketanje, ungularum Pl. topot, topotanje, kopitljanje, pedum O. topot, koraki, stopaji; prim.: sonitu quatit ungula campum V.; sonitus convivarum Pl., stertentium Plin., aurium Plin. šumenje v ušesih, zvenenje po (v) ušesih, ušesni hrušč, quasi fragore quodam et sonitu ipso denuntiat Ci., horribili sonitu exciti S.; o govoru: (sc. eloquentia) cursu magno sonituque ferretur Ci., verborum sonitus inanis Ci., verborum inanium sonitus Sen. ph., nosti in hac materia sonitus nostros Ci. ep. grom (grmenje) mojih besed; sonitum reddere Ci. ali facere Lucr., Pr., ignis, qui … ingentem caelo (= ad caelum) sonitum dedit V. ki je mogočno vzprasketal (zaprasketal) proti nebu, utero sonitum quater arma dedere V. je štirikrat zažvenketalo (zarožljalo), scuta cavaeque dant sonitum … galeae O.

Opomba: Heterocl. gen. sg. sonitī: Caecil. fr., Pac. fr.

stréla ž
1. munja, grom: vodena, ognjena strela; strela je udarila v drevo
grom je udario u drvo; strela z jasnega neba
grom iz vedra neba; da bi te gromska strela
da te đavo nosi, grom te ubio
2. kamena strela gorski kristal, biljur, kristalno staklo
3. dio, deo krovne konstrukcije
4. stup, stub u preši, u tijesku, u muljači

thunder¹ [ɵʌ́ndə] samostalnik
grom, grmenje, tresk
zastarelo neurje, blisk
figurativno grmenje, hrup
množina gromovit, ognjevit govor

thunders of applause gromovito odobravanje (ploskanje)
in thunder! pogovorno gromska strela!
Jove's thunders strele
blood and thunder pogovorno ki vzbuja živo zanimanje (interes), senzacionalen
a clap of thunder grom, tresk
thunder and lightning grmenje in bliskanje
to steal s.o.'s thunders figurativno izkoristiti orožje (ali prednosti) kake osebe, odvzeti komu adute iz rok, posnemati postopek ali način izdelave kake osebe

thunderclap [ɵʌ́ndəklæp] samostalnik
grom, tresk (groma)
figurativno kot strela učinkujoča novica ali dogodek

tonitrus -us, m (Pl., Acc. fr., Pac. fr., Varr. ap. Non., L., O., V., Ph., Stat., Lucr., Plin., Sen. ph. in poznejši pisci), tonitruum -ī, n (Varr. ap. Non., Plin., Tert., Aug., Hier.; v pl.: O., Sen. ph., Amm., Lact., Tert.), tonitruus -ūs, m (Plin., Hier.); sg. se tvori nav. iz obl. tonitrus; pl. večinoma tonitrua -uum, dat. in abl. tonitribus (tonāre) grom, grmenje, trèsk, treskanje: tonitrum secuti nimbi O., movet (sc. Iuppiter) tonitrūs O., sonat tonitribus aether O., caelum tonitru contremit Pac. fr., tonitru caelum omne ciebo V., tonitru tremescunt ardua terrarum et campi V., humanas motura tonitrua mentes O., tonitruus gentium, fulmen eloquentiae Christianae Hier.

tonnerre [tɔnɛr] masculin grmenje, grom; velik hrup; familier blisk, strela; udarec

coup masculin de tonnerre grom, strela, figuré hud udarec
coup masculin de tonnerre dans un ciel bleu strela z jasrtega (neba)
tonnerre d'applaudissements viharen aplavz
(familier) fille féminin du tonnerre kolosalno dekle
(familier) le tonnerre est tombé tout près d'ici strela je udarila čisto blizu
(mille) tonnerre(s)!, tonnerre de Dieu! gromska strela!
du tonnerre (familier) kolosalen

tonus (tonos) -ī, m (gr. τόνος)

1. napetost (vrvi): mollior (ohlapnejša), vehementior (močnejša) Vitr.

2. meton.
a) α) glas, zvok, ton: Plin., M., Macr., Vitr. β) naglas, akcent: Gell., Nigidius ap. Gell.
b) grom, grmenje: Caecina ap. Sen. ph.
c) metaf. ton (v slikarstvu), odtenek = naravna barva vsake podobe, ki jo postavimo med svetlobo in senco, sijaj, lesk: Plin.