Franja

grajsk|i (-a, -o) [Schloß] Schloss-, Burg- (gospod der [Schloßherr] Schlossherr, hrib der [Schloßberg] Schlossberg, jarek der Burggraben, [Schloßgraben] Schlossgraben, park der [Schloßpark] Schlosspark, vrt der [Schloßgarten] Schlossgarten, gospa die [Schloßherrin] Schlossherrin, kapela die [Schloßkapelle] Schlosskapelle, razvalina die Schlossruine, dvorišče der Burghof, [Schloßhof] Schlosshof)

grajski pridevnik
1. (o gradu) ▸ vár-, várbéli
2. v samostalniški rabi, starinsko (plemiči in graščaki) ▸ várbeli, várlakó
Kmalu je splav zasidral ob pomolu mestnega pristana in počasi so se vsi grajski spravili na kopno, kjer jih je že čakala truma slug. ▸ A tutaj hamarosan kikötött a városi kikötő mólójánál, és lassan az összes várbélit kihajóztatták a szárazföldre, ahol szolgák hada várta őket.

grájski castle(-)

grájski čuvaj custodian
grájsko dvorišče castle yard
grájski jarek (castle) moat
grájski gospod lord of the castle
grájska ječa, temnica dungeon, keep
grájska kapela castle church
grájski oskrbnik castellan, steward
grájski stolp castle tower, donjon
grájska straža castle guard
grájska vrata castle gate

grájski de (ali du) château

grajski gospod châtelain moški spol; propriétaire moški spol (ali maître moški spol, seigneur moški spol) du château
grajska ječa oubliettes ženski spol množine

grájski (-a -o)

A) adj. del castello:
grajska razvalina castellare
grajski prebivalec castellano
grajsko gospostvo castellare

B) grájski (-a -o) m, f, n

1. grajski i familiari, la famiglia del castellano

2. grajsko possedimento del signore, del castellano; castellare

grájski -a -o: grajski stolp
toranj, kula utvrđenog grada, zamka; -a ječa
tamnica u tvrđavi, u kastelu; -o obzidje
zidine, bedemi oko zamka; grajski oskrbnik
nadzornik zamka, kastelan

grájski

grajski gospod, grajska gospa castellano m, -na f
grajska ječa mazmorra f

grájski prid., за́мковий прикм.

grájski -a -o prid. de castel, propriu castelului

castellano

A) agg. grajski

B) m graščak; grajski prebivalec

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

dvòračkī -ā -ō grajski: -a ulazna vrata

дворцовый dvorski, dvoren; grajski

за́мковий прикм., grájski prid.

замковый grajski, trdnjavski

bail² [beil] samostalnik
roč, obroč
avstralsko okvir, ki drži kravino glavo pri molži; pregraja (v hlevu)
zgodovina grajski dvoriščni zid; grajsko dvorišče

bailey [béili] samostalnik
zunanji grajski zid, grajsko dvorišče

Old Bailey osrednje kazensko sodišče v Londonu

Burggraben, der, grajski jarek

burgrave [bürgrav] masculin, vieilli grof, graščak s sodno oblastjo; grajski gospod; familier staromoden starec

burgrave moški spol srednjeveški grof, grajski gospod