Franja

goved|o [é] srednji spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija das Rind
pravo govedo Echtes Rind
govedo vatusi Watussi-Rind
moškatno govedo der Moschusochse
pasma goveda die Rinderrasse
nalezljiva bolezen goveda die Rinderseuche

2. psovka: das Rindvieh, das Hornvieh

gòvedo s govedo: domaće šareno govedo; sivo i smeđe alpsko govedo; istarsko govedo

govédo cattle; zastarelo neat

hlev za govédo cow shed, VB byre, ZDA cow barn
krma za govédo (cattle) fodder, feed
reja govéda cattle breeding
rejec govéda cattle man, pl -men, cattle breeder

govédo zoologija (gros) bétail moški spol , bovins moški spol množine ; espèce ženski spol bovine, bovinés moški spol množine ; (človek) imbécile moški spol, familiarno andouille ženski spol , animal moški spol

govédo (-a) n

1. bue, manzo; bovini:
zool. moškatno govedo bue muschiato (Ovibus moschatus)

2. pejor. pren. bovaro, bue, zoccolo, quadrupede

govédo s
1. goveče, govedo: na travniku se pase pet goved
2. moškatno govedo zool. mošusno goveče, Ovibos moschatus; bohinjsko, pincgavsko, simentalsko, montafonsko govedo
3. govedo, glup, surov čovjek (-vek)

govédo ganado m vacuno (ali bovino)

govédo -a s., худо́ба -и ж.

govédo -a s bovină

argentinsko govedo stalna zveza
(o živali in mesu) ▸ argentin marha

moškatno govedo srednji spol živalstvo, zoologija der Moschusochse

mòškatnō gòvedo s zool. moškatno govedo, Ovibos moschatus

armentum -ī, n

1. sg. kolekt. čreda, krdelo (velike živine), poseb. goveja čreda, velika živina (kolekt.), ki se v čredah pase na pašnikih ali krmi v hlevu, govedo (naspr. od pecus drobnica in grex čreda drobnice): H., Col., armentum prae se agere L., subolem armento sortire quotannis V. čredi, Pan erat armenti custos O., pecus armentumque Plin., in grege armenti Plin. v konjski čredi; pl. o več čredah: boum armenta videmus V., quinque greges balantum, quina armenta V. pet ovčjih, pet govejih čred, hic inter greges interque armenta Cupido natus Tib., multi greges ovium, multa ibi equorum boumque armenta Plin. iun.; pren. krdela drugih živali: hos (cervos) tota armenta (cervorum) sequuntur V., quorum (cynocephalorum) armenta pascit Plin.

2. pl. velika živina, živina, in to voli, govedo: Icti., grex armentorum Varr., caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., ut accensis cornibus armenta concitentur L.; konji: bello armantur equi, bellum haec armenta minantur V.; pren.: armenta immania Neptuni V. ostudna morska živina; met. (posamezna) goveda: centum armenta Hyg.

Opomba: Heterocl. acc. pl. armentas: Enn. ap. Non. et ap. P. F., L. Andr. ap. Non., Pac. fr.

beast [bi:st] samostalnik
žival, govedo, zverina
figurativno surovina, surovež

(wild) beast, beast of prey zver
beast of burden vprežna žival
to make a beast of o.s. nesramno se vesti
the Beast vrag, antikrist

bēlua (vulg. bēlba), slabše bellua, -ae, f (sor. z bēstia)

1. žival: Pl., Lucr., quantum natura hominis pecudibus reliquisque beluis antecedat Ci., fera atque inmanis belua Ci., ingens belua H.

2. poseb. velika žival, zver, zverina: Romulus silvestris beluae sustentatus uberibus Ci. ali Romulus et Remus cum altrice belua Ci. (o volkulji), saevis inimica virgo (= Diana) beluis H., beluae pellis Cael. volčja koža; (v obl. bēlba) o hijeni: Arn., o drugih kopenskih in morskih zvereh: Cu., T., genera beluarum, quae in rubro mari … gignantur Ci.; occ. poseb.
a) slon: Cu., Sil., Fl., eone es ferox, quia habes imperium in beluas Ter., Inda belua O., Gaetula belua Iuv., beluarum manus Ci. slonov rilec.
b) kaka mitološka zverina ali pošast: tum visam beluam vastam et immanem, circumplicatam serpentibus Ci., pestis et belua immanis (= Scylla) L., belua Lernae (= mnogoglava lernska kača) V., belua centiceps (= Cerberus) H.

3. pren.
a) (o neumnem človeku) bik, govedo, osel: Pl., Ter.
b) (o predrznem, nesramnem, podivjanem človeku) zver, pošast, divjak: sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., taetram et pestiferam beluam ne … dimittatis cavete Ci., volo ego illi beluae (= Gallo) ostendere, me … L.; o abstr.: ignari, quanta belua esset imperium Suet.

bœuf, pluriel bœufs [bœf, bö] masculin vol; govedo; govedina, goveje meso; figuré, familier silak, močan človek; adjectif, populaire silen, velik in presenetljiv

du bœuf goveje meso, govedina
filet masculin, langue féminin de bœuf goveji filé, jezik
sauté masculin de bœuf goveji ragu
bœuf de boucherie, de labour pitani vol za zakol, vprežni vol
bœuf bouilli kuhana govedina
bœuf (à la) mode s korenjem itd garnirana goveja dušena pečenka
bœuf rôti goveja pečenka, pražena govedina
bœuf sauvage bizon
succès masculin bœuf (populaire) velikanski uspeh
avoir un bœuf sur la langue (morati) molčati (potem ko so nas podkupili z denarjem)
mettre des bœufs à l'engrais pitati vole
parquer des bœufs à l'étable namestiti vole v hlev
être fort comme un bœuf biti močan ko vol
mettre la charrue avant, devant les bœufs začeti tam, kjer bi morali nehati
souffler comme un bœuf biti čisto ob sapo
travailler comme un bœuf delati ko konj

bōs, bovis, gen. pl. nav. boum, pa tudi bovum (Ci., Hier.) in bovom (V.), st.lat. boverum (Ca.), dat. in abl. pl. nav. būbus (pri Aus. bŭbŭs) ali bōbus (Ci., H.), m in f (prim. gr. βοῦς, dor. βῶς)

1. govedo; kot masc. bik, vol, kot fem. krava: Ci. idr.; preg.: bos lassus fortius fingit pedem Aug., Hier. stopa trše, clitellae bovi sunt impositae Poeta in Ci. ep., Amm. = prisoja se mi nekaj, čemur nisem kos, prim.: non nostrum, inquit, onus; bos clitellas Q.; šalj. met. iz govejega usnja rezan bič: ubi vivos homines mortui incursant boves Pl.

2. pren.
a) o živalih, podobnih govedu: α) bōs Lūca ali Lūca (lūca) bōs, gl. Lūca pri Lūcānī. β) severni jelen, los: est bos cervi figurā C. γ) „(morski) vol“, morska riba iz družine ploč: O., Plin.
b) ozvezdje Bik ali Junec: Varr.

Opomba: Nom. sg. bovis: Varr., Petr.

bou boi m

1. vol

2. govedo

bouvier, ère [buvje, ɛr] masculin, féminin oseba, ki čuva in vodi vole, govedo; kravji pastir; figuré surov človek

bouvier des Flandres vrsta pastirskega psa

bovidés [bɔvide] masculin pluriel govedo