Franja

gostač moški spol (-a …) zgodovina der Inwohner

gostáč tenant; lodger; pravo lessee

gostáč (na kmetih) locataire moški spol

gostáč (-a) | -ka (-e) m, f nekdaj (na kmetih) pigionale, pigionante

gostáč m stanar, nekada na selu onaj koji je stanovao u tuđoj kući

gostáč inquillino m

inquiline [ínkwəlain, -lin] samostalnik
zoologija gostač (žival, ki si prisvoji tuj brlog)

in-quilīnus -ī, m (= incolīnus, pravzaprav adj. k subst. incola stanujoč v)

1. prebivalec tujega posestva, poseb. stanovalec v tuji hiši, (pod)najemnik, gostač, domar (gr. σύνοικος) (naspr. dominus): Mart., Vell., at vero te inquilino — non enim domino — personabant omnia vocibus ebriorum Ci., i. privatarum aedium et insularum Suet., praediorum alicuius Suet., regionum Iust., inquilinum recipere Icti.; metaf.: Tullius, inquilinus civis urbis Romae (priseljenec) S. (o Ciceronu kot Arpincu), quos ego non discipulos philosophorum, sed inquilinos voco Sen. ph. (ki sicer pridno zahajajo k predavanjem, pa se ničesar ne naučijo).

2. sploh prebivalec česa, ob čem: perpetui carcerum inquilini Amm., vel inquilinus sit Amm. (naspr. vicinus), Padi inquilini Plin. prebivalci ob Padu, Padanci; metaf.: inquilinae impietas, perfidia Varr. ap. Non., anima inquilina carnis Tert., inquilinus carnis Tert.

īnsulārius -iī, m (īnsula)

1. najemnik stanovanja v „insuli“ (gl. insula 2. ), gostač: Petr., Ulp. (Dig.).

2. hišni oskrbnik (suženj, ki je pobiral najemnino): Icti.

kiràjdžija m (t. kiradžy) stanovalec, stanovanjski najemnik, gostač

partája ž (n. Partei)
1. stanovalec, gostač, stranka: ima -u u kući, u stanu
2. stranka: politička partaja

stànār -ára m
1. stanovalec, stanovanjski najemnik
2. gostač
3. stanar, planšar
4. nastanjevalec, kdor na potovanju skrbi za stanovanja
5. zool. slegur, kameničar

ùkućanin m, mn. ùkućāni
1. stanovalec v isti hiši: ukućani se skupili na razgovor
2. zgod. bajtar brez orne zemlje, gostač v spahijevi hiši