Franja

gospodar moški spol (-ja …) der Herr; hiše: der Hauswirt, der Hausherr; psa: das Herrchen; (ekonom) der Haushalter; (službodajalec) der Dienstherr; (zapovednik) der Gebieter
religija gospodar teme der Schattenfürst
brez gospodarja herrenlos
biti gospodar položaja Herr der Lage sein, das Heft fest in der Hand haben

gospòdār -ára m
1. gospodar: gospodar zemlje, u kući, situacije
2. nekdaj črnogorski vladar: gospodar Petar Petrović Njegoš
3. naslov kneza Miloša in njegovih bratov: gospodar Jevrem u Šapcu; Miloš zapovjedi da se gospodar ne zove niko osim njega

gospodár (hiše, stanovanja) householder, landlord; (delodajalec) employer, master, ZDA boss; (kmetovalec) farmer; husbandman, pl -men; (oblast) lord, master, ruler

biti svoj gospodár to be one's own master, to be independent, žargon to be on one's own
brez gospodárja without a master
otroci brez gospodárja waifs and strays pl
stvari brez gospodárja unclaimed (ali unowned, ownerless) property
živali brez gospodárja stray animals, strays pl
neomejen gospodár absolute ruler, despot
on je dober gospodár he manages well
ona je gospodár v hiši, v družini (»nosi hlače«) she wears the trousers
nihče ne more služiti dvema gospodárjema no man can serve two masters
kakšen gospodár, takšen sluga like master, like man

gospodár maître moški spol , propriétaire moški spol

hišni gospodar maître moški spol de (la) maison (ali de céans), hôte moški spol; (delodajalec) patron moški spol; administrateur moški spol, économe moški spol
kakršen gospodar, takšen hlapec tel maître, tel valet

gospodár (-ja) | -íca (-e) m, f

1. padrone (-a); possesore (posseditrice); proprietario (-a):
hišni gospodar padrone di casa
biti dober, slab gospodar essere un buon, un cattivo padrone

2. (kdor ima oblast) padrone (tudi pren.)
biti (neomejen) gospodar farla da padrone
pren. biti sam svoj gospodar essere padrone in casa propria
gospodar položaja padrone della situazione
obnašati se kot gospodar farla da padrone

3. (delodajalec) padrone; principale; patron; boss:
gospodar podjetja il boss dell'azienda
gospodarji (delodajalci) padronato

gospodár -ja m
1. gospodar: gospodar kmetije, zemlje
2. gazda, poslodavac: pri katerem -u si v službi
3. domaćin: v tej hiši si ti gospodar

gospodár amo m ; dueño m ; patrón m ; jefe m

hišni gospodar amo de (la) casa
biti gospodar v hiši mandar en su casa
biti gospodar nad čem dominar sobre a/c; ser dueño de a/c
nihče ne more služiti dvema gospodarjema ninguuo puede servir a dos señores; no se puede repicar y andar en la procesión
kakršen gospodar, takšen hlapec cual el dueño, tal el perro

gospodár -ja m., госпо́дар -я ч., хазя́їн -а ч., воло́да́р -о́даря́ ч.

gospodár -i

I. adj. gospodaren

II. m gospodar

gospodár -ja m (-íca -e ž) stăpân (-ă), gazdă, gospodar

госпо́дар -я ч., gospodár -ja m.

abuelo moški spol ded, stari oče; gospodar, šef

abuelo paterno stari oče po očetovi strani
¡toma que ni abuelo! (fam) to je pa posrečeno!
abuelos pl stari starši; pradedje, predniki

àga -ē m, ȁga -ē m, zval. ȁgo (t. aga)
1. aga, zemljiški gospod v fevdalni Turčiji: sarajevske -e
2. plemiški naslov pri muslimanih, dodaja se za imenom, gospod, gospodar: Hasan-aga
3. vojaški poveljnik: janjičarski aga

amo moški spol gospod, gospodar, zapovednik; posestnik, lastnik

V. es amo de hacerlo na prosto Vam je dano, da to storite

arbiter [á:bitə] samostalnik
razsodnik
figurativno zapovedovalec, gospodar

arbiter -trī, m

1. očividec, opazovalec, gledalec, sovedec, priča: sine arbitro L., T., sine arbitris L., sine testibus et arbitris Ci., remotis arbitris Ci., L., Cu., submotis arbitris L., arbitris procul amotis S., procul est, ait, arbiter omnis O., locus ab arbitris remotus Ci., secretorum omnium arbiter Cu., omnium arcanorum arbiter Cu., arbiter sermonis T.

2. jur. razsodnik, ki ni bil nameš-čen po zakonu, temveč so ga v starejši dobi izbrale stranke v sporu, pozneje pa pretor; arbiter razsoja, kakor se mu zdi prav (ex fide bona), iudex po pisanih zakonih: pro communi amico atque arbitro controversias regum componere C., nihil ad id quidem arbitro aut iudice opus est L., utrum iudicem an arbitrum dici oporteret Ci., arbiter litis, decisionis Ci., arbitrum capere Ter., arbitrum sumere Ci., aliquem arbitrum adigere, arbitrum postulare, dare arbitrum, ad arbitrum confugere, uti aliquo arbitro, esse arbitrum in aliquam rem Ci.;

3. pren.
a) sodnik: arbiter es formae (Paris) O., pugnae H. vojni razsodnik (βραβευτής): (Mars) arbiter armorum O., arb. pacis et armorum O., arb. pacis ac belli Iust., favor arb. coronae Mart., arb. irae Iunonis (Eurystheus) O.
b) vladar, voditelj, oblastnik, gospodar: arbiter imperii (Augustus) O., regni, rerum T., an praemia sub dominis, poenas sine arbitro esse? T., elegantiae arbiter (Petronius) T. odločevalec o rečeh dobrega okusa, quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. simpoziarha (βασιλεὺς τοῦ συμποσίου): arb. Hadriae (Notus) H., locus effusi late maris arbiter H., arb. mortis (Plutus) Sen. tr., Taurus arbiter innumerarum gentium Plin., dii populorum arbitri T., arbitri funerum Suet. fr.

arbitro m

1. razsodnik, arbiter; gospodar:
essere arbitro della propria vita biti gospodar svojega življenja
arbitro della moda modni arbiter

2. pravo razsodnik, arbiter

3. šport sodnik

Beherrscher, der, vladar, figurativ gospodar

bȍs m (angl. boss) pog. šef, delodajalec, gospodar

boss² [bɔs] samostalnik
sleng šef, gospodar, "stari"
ameriško poklicni politik

boss of the shanty gospodar