Franja

gorovj|e srednji spol (-a …) das Gebirge, -gebirge (grebensko Kammgebirge, kopasto Kuppengebirge, mejno Grenzgebirge, nagubano Faltengebirge, planotasto Plateaugebirge)
visoko gorovje hohes Gebirge, das Hochgebirge
srednje gorovje mittleres Gebirge, das Mittelgebirge
nizko gorovje niedriges Gebirge

goróvje mountains pl; mountain range, mountan chain

goróvje montagnes ženski spol množine ; chaîne ženski spol de montagnes

gorovje na luni montagnes lunaires

goróvje (-a) n

1. massiccio

2. monte, montagna; geogr. rilievo; geogr.
grudasto gorovje montagne a zolle
nagubano gorovje montagne di corrugamento

goróvje s gorje, planinski lanac, planinski masiv

goróvje montes m pl ; (cadena f de) montañas; sierra f

goróvje -a s lanţ de munţi

gorôvje -a s., гірськи́й хребе́т -о́го -бта́ ч.

Balkánsko gorôvje -ega -a s., Балка́нські го́ри -ких гір ж. мн.

planotasto gorovje srednji spol geografija das Plateaugebirge

Skalno gorovje srednji spol Rocky Mountains množina, das Felsengebirge

Gebirge, das, (-s, -)

1. Geographie gorovje, gorstvo, pogorje; hohes/mittleres/niedriges Gebirge visoko/srednje/nizko gorovje

2. Bergbau hribina; (Gebirgsdruck) hribinski pritisk

gôrje s gorovje, pogorje

mōns, montis, m (prim. lat. ēmineō, immineō, prōmineō, mentum, minae)

1. gora, kolekt. gorovje, pogorje: Varr., O., H., V., Col., Cu., Plin., T. idr., m. Aetna, Vesuvius L., m. Iura, Cevenna C., mons impendens Ci., altissimus C.; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. (po gr. ὤδινεν ὄρος, Ζεὺς δ' ἐφοβεῖτο, τὸ δ' ἔτεκεν μῦν) = veliko obljubljati, ničesar storiti.

2. meton.
a) gorsko kamenje, skalovje, skal(in)a, pečina, kamen: fertur in abruptum magno mons improbus actu V., montes Grai Stat. grški marmor.
b) montes = gorske živali, zveri: Cl.

3. metaf. gora = velikanska, orjaška grmada: Sil., Aur., Lamp., montes argenti, frumenti Pl., praeruptus aquae mons V. ali montes aquarum O. gora valovja, valovne gore; abstr. gora, grmada = množina, sila, velik kup = zelo veliko česa: montes mali (sc. ardentes), mali maeroris mons maximus Pl., montes tempestatis Luc. fr., montes belli Corn.; preg.: montīs auri polliceri Ter. obljubljati zlate gore, maria montīsque polliceri S. ali magnos montes promittere Pers. obljubljati hribe in doline.

riliēvo m

1. izstopanje

2. umet. relief:
alto, basso rilievo visoki, nizki relief

3. geogr. vzpetine; gorovje

4. pomembnost, važnost, relevanca:
cose di nessun rilievo nepomembne stvari
mettere in rilievo opozoriti (na kaj), izpostaviti

5. pripomba

6. posnetek; izmera:
rilievo topografico topografski posnetek
rilievo dei tempi normiranje (delovne operacije)

sērra² f geogr. gorovje, pogorje

sierra ženski spol žaga; gorska veriga, gorski hrbet; pogorje; gorovje

sierra de agua vodna žaga, žaga jermenica
sierra circular krožna žaga
sierra de mano ročna žaga
sierra mecánica strojna žaga
sierra de leñador drvarska žaga
sierra de arco, sierra curva žaga na lok
sierra de cinta, sierra continua, sierra rotativa tračna žaga
sierra de marquetería rezljača
sierra de vapor parna žaga
clima de sierra gorsko podnebje, planinski zrak
habitante de la sierra gorjanec, hribovec
madera de sierra rezani les
virutas de sierra žagovina, žaganje
(pez) sierra pilar (riba)

Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e

I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:

1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.

2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.

3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.

4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.

5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.

6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:

7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.

8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.

9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.

10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —

II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.

1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.

2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).

Āter mōns Črno gorovje v notranji Afriki: Plin.

Cambūniī montēs Kambunsko gorovje, ki tvori mejo med Makedonijo in Tesalijo: L.