Franja

gorkot|a [ô] ženski spol (-e …) die Wärme

gorkóta (-e) f (toplota) calore, tepore

gorkóta i gorkôta ž toplina: gorkota telesa; sončna, pomladanska gorkota

gorkóta calor m

gorkôta chaleur ženski spol , chaud moški spol

caldor -ōris, m (caldus) toplota, vročina, gorkota: Varr., Gell., Arn.

calidus, vulg. kontr. caldus, adv. -ē (calēre)

1. gorek, topel, vroč: omne, quod est calidum et igneum, cietur et agitur modo suo Ci., c. vulnus O., Cu., corpus Cels., Cu., oleum, vinum (bene) c. Cels., aqua c. Sen. ph., aqua modice c. Col., aquae calidae Ci. toplice, kot nom. propr. Calidae aquae L. Toplice (kopališče pri današnjem Tunisu), regio c. Vitr. ali loca c. Vitr., Plin.; kontr.: sol caldus Varr., lavatio calda Varr., Vitr. — Od tod subst.
a) calida -ae, f: Ca., Sen. ph., Plin., T. ali calda -ae, f (sc. aqua): Sen. ph., Col., Plin., Mart. topla voda.
b) calidum -ī, n: Pl. ali caldum -ī, n (sc. vinum, mulsum): Varr., Petr. kaj toplega, topla pijača (vino, pomešano s kropom), vrelo vino.
c) calida -ōrum, n gorkota, toplota, vročina: frigida pugnabant calidis O.; poseb. topli, vroči kraji: Plin.; tudi v superl. calidissima -ōrum, n: Plin.

2. pren.
a) isker, ognjevit, razvnet, vročekrven, hud, strasten, silovit, nagel, prenagljen, nepremišljen: Ter., equus calidus animis V., redemptor H., caldior est, acres inter numeretur H., non hoc ferrem calidus iuventā H., Gradivus c. Sil., c. rixa H., consilium c. Ci., consilia calidiora L.; od tod kot priimek Caldus (Calidus) -ī, m Kald, Kalid (= Vročekrvnež, Vročeglavec, Vročičnež): ut si dicamus idcirco aliquem Caldum vocari, quod temerario et repentino consilio sit Ci.; L. Iulius Calidus Lucij Julij Kalid, rim. pesnik v Napotovem času: N.
b) tako rekoč še gorak, še svež = pravkar pripravljen ali storjen: consilium, mendacium Pl., opus est quadraginta minis celeriter calidis Pl., tum tu igitur calide, quidquid acturus es, age Pl. pri tej priči, takoj.

calor -ōris, m (calēre)

1. toplota, gorkota, vročina
a) fizikalna: vis frigoris et caloris Ci., fulminis, ignis Lucr., terra in se habet calores fervidos Vitr. vroče raztopine; occ.
a) sončna ali dnevna toplota, vročina, pripeka: uva calore solis augescit Ci., vitandi caloris causā tres horas acquieveram Ci. ep. (o opoldanski vročini), intemperie variante calores frigoraque L.
b) poletna vročina (pripeka), poletje: si Iuppiter nimio calore aut intolerabili frigore nocuit Ci., mediis caloribus L. sredi poletja, Idibus Iuniis calor incipit Co.
g) žar vročega vetra: calores austrini V.
b) človeška: corporis c. Cels. telesna toplota, calor ossa reliquit V. življenjska toplota; bolezenska vročina, vročica, ognjenica: aliae (febres) protinus a calore incipiunt, aliae a frigore Cels., mea nunc vexat corpora fessa calor Tib.

2. pren. žar, ognjevitost, ogenj strasti, strast(nost): iuvenilis Q., ambitionis Sen. ph; poseb. strastna (vroča) ljubezen: male res iunctae calor at reverentia pugnant O., calorem trahere O. zaljubiti se, vivuntque commissi calores Aeoliae fidibus puellae H. vroča Sapfina ljubezen.

chaleur [šalœr] féminin vročina, toplota, gorkota; toplina; figuré gorečnost, vnema

chaleurs pluriel gonja, prsk
coup masculin de chaleur nenadna smrt živali zaradi vročine
vague féminin de chaleur vročinski val
chaleur spécifique specifična toplota
chaleur accablante, étouf fante, tropicale neznosna, dušeča, tropska vročina
dans la chaleur du combat, de la dispute sredi najhujšega boja, v vročem boju, v razvnetem prepiru (prerekanju)

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

fōmes -itis, m (gl. favīlla)

I.

1. netivo, netilo, podnet, gorivo: Plin., Lucan., Amm., rapuitque in fomite flammam V.; metaf. netilo = povod, vzrok, izvir: Sid., disciplinarum Ap., ingenii Gell. insaniae Aug., peccati Prud.,

2. treska: Serv., P. F. —

II. toplota, gorkota: intepuit fomite fumeo Prud.

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

vapor -ōris, m (iz indoev. kor. *u̯ēp-, *u̯p- pihati, puhteti (prim. kor. *keu̯ep- kaditi, kuhati, valoviti, kipeti); prim. skr. kúpyati (on) vre, se jezi, gr. καπνός dim, lat. vapidus, vappa, vapiō, sl. kipeti, lit. kvãpas puh, dih, duh, dah, vonj, zadah, let. kùpêt kaditi se)

1. sopuh, hlap, izhlapek, izhlapina, para, sopara, soparica, izpara, izparina, izparica: Lucr., Sen. ph., Aug. idr., vis vaporis O., aquarum quasi vapor quidam aër habendus est Ci., stellae terrae vaporibus aluntur Ci., formidare nocturnos vapores H.; occ. dim, čad, saje: Stat., Sen. tr., volat vapor ater ad auras V., non stultus vapor O. (od kadila).

2. meton. sopara, soparica, toplota, gorkota, vročina, pripeka: Acc. ap. Non., Pac. ap. Varr., Col., Plin., Ap., Val. Fl. idr., solis Cu., Lucr., findit vaporibus arva Phoebus O., tantus siderum vapor H., locus vaporis plenus L., terra semen tepefactum vapore suo diffundit Ci.; occ. ogenj: Hier. idr., lentus carinas ēst (pokončuje) vapor V., tactae vaporibus herbae O., restinctus vapor H.; metaf.: pectus insanum vapor amorque (ἓν διὰ δυοῖν) torret Sen. tr. žar ljubezni. — Star. soobl. vapōs -ōris, m: Acc. ap. Non., Lucr., Q.

tepor -ōris, m (tepēre)

1. mlačnost, toplost, toplina, zmerna gorkota, zmerna toplota, zmerna temperatura: solis L., maris Ci., vernus tepor Plin., Cu., autumnalis Plin., cupressus … alibi non nisi in tepore proveniens Plin. samo ob zmerni toploti uspevajoč, uva nec tepore caret et nimios solis defendit ardores Ci.; pl. tepores: Cat., Lucr.; meton.
a) jug: Italiae partes eae, quae a septentrione descendunt ad teporem Plin.
b) mlačna toplota, mlačna (hladna) temperatura; v pl. = ogrevala, grelniki, ogrevalniki, ogrevanje: Cael.

2. (v negativnem pomenu) vročina, vročica, mrzlica, starejše ognjeníca (ognjénica): confines caloribus tepore febrium arescunt Amm.

3. occ. hladnost, mlačnost: balineas petit … cum teporem incusaret T.

4. metaf. mlačnost = mlahavost, medlost, utrujenost (opisovanja): eiusdem teporis libri T. (Dial.).

formus 3 (prim. gr. θερμός gorek, vroč, θέρος gorkota, θέρομαι grejem se, lat. fornāx, fornus, furnus) gorek, topel, vroč: Non., P. F.

θάλπος, ους, τό 1. sopara, gorkota, vročina, θεοῦ solnčna pripeka. 2. skeleča, huda bolečina τοξευμάτων.

θαλπωρή, ἡ ep. razgretje, gorkota; pren. okrepčalo, poživek, uteha, tolažba, nada.

θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.