Franja

gor|eti [é] (-im) zgoreti ogenj: brennen; in Brand stehen
goreti kot slama brennen wie Stroh
goreti od čustveno: entbrennen in (jeze in Zorn, ljubezni do nje in Liebe für sie/zu ihr); entbrannt sein von (poželenja von Begierde)
figurativno goreti pod nogami heiß unter den Füßen sein

goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire

gorí! fire!
kje gorí? where is the fire?
to ne gorí that does not burn
vžigalica ne gorí the match does not strike
goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
hiša gorí the house is on fire
v mestu gorí there is a fire in town
začeti goréti to catch fire
tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off

goréti brûler, être en flammes (ali en feu) ; (luč) être allumé

gori! au feu!
od nestrpnosti goreti brûler d'impatience

goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia

3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe

goréti -im, gorel -ela
1. gorjeti (-re-): suha drva dobro gorijo; sveča je gorela vso noč; v srcu ji gori ljubezen
2. plamtjeti (-te-): doklej bo gorela tvoja jeza
3. goreti za kaj biti oduševljen za što; srce ji gori za tebe
veoma te voli

goréti arder; estar en llamas

gori! ¡(al) fuego!
gorí hay un incendio
luč gori la luz está encendida
goreti od nestrpnosti arder (ali consumirse) de impaciencia
goreti za šah rabiar por el ajadrez

goréti¹ -ím nedov., горі́ти -рю́ недок.

goréti² -í nedov., v 3. os., горі́ти -ри́ть недок., пала́ти -ла́є недок.

goréti -ím nedov. a arde

aestuō -āre -āvī (-ātum) (aestus)

I.

1. o ognju: plapolati, huškniti, buhniti, buhteti: tectus magis aestuat ignis O.

2. pren. o učinku ognja: razgre(va)ti se, kuhati se, vroč biti, žareti: ventis pulsa aestuat arbor Lucr., aestuat ut clausis rapidus fornacibus ignis V., exustus ager aestuat morientibus herbis V. medli, gine, torridus aestuat aër Pr., medius dies aestuat Lucan., a sole aestuante protegere aliquid Col., Pisaeumque domus non aestuat annum Stat. hiša ne žari kakor Pisa poleti ob olimpijskih igrah; prim.: nunc dum scribilitatae aestuant, accurrite Pl.; occ. o živih bitjih = vroč, razgret biti: Cat., Sen. ph., cum aestuaret, umbram secutus est Ci., aestuans, cum vim caloris non facile patiatur Ci., erudiunt iuventutem... algendo, aestuando Ci., aestuare sub pondere O. potiti se, si dixeris „aestuo“, sudat Iuv.; o bolni živini, ki ima vročino: boves si aestuaverint Col.; pren. od strasti žareti, plamteti, goreti; o ljubezni: rex in illā aestuat O. plamti od ljubezni do nje, aestuat ut nostro madidus conviva magistro (abl.) Mart.; o lakomnosti: aestuat in aurum Cl. koprni po zlatu.

— II. o tekočinah:

1. valoviti, valovati, razburkati se, peniti se, vreti, kipeti: gurges aestuat V., ubi Maura semper aestuat unda H., aestuans fretum Cu., nebulā ingens specus aestuat atrā V., tepefactus in ossibus humor aestuat V., stomachus frequenter aestuans erat Plin. ep. pogosto se mu je rigalo; pren.: quasi aestuantis animae iter Gell., confertis aestuat in foribus Prud. veliko kipenje (ljudi) je pri vratih.

2. pren.
a) od strasti vzkipevati, kipeti, vreti: Plin. iun., ut desiderio te nostri aestuare putarem Ci. ep. da koprniš po meni, nobilitas invidiā aestuabat S., aestuat in corde pudor V., aestuat rabies Iuv.
b) vzburkati se, neodločen biti, omahovati: aestuabat dubitatione Ci., hunc aestuantem et tergiversantem persequitur Ci., cum multos dies noctesque aestuans agitaret S., exsanguis atque aestuans se a curia proripit S., aestuat et vitae disconvenit ordine toto H., aestuat inter utrumque animus Q., magnis aerumnarum procellis aestuat Ap. — Pozna soobl. aestuor -ārī -ātus sum

1. vročino (ob)čutiti: Vulg.

2. pren. od skrbi nemiren biti: Cass.

árde ard

I. vi.

1. goreti, zgoreti, tleti

2. žareti

3. pregoreti

II. vt. sežigati, žgati, zažgati

III. vr.

1. opeči se

2. prismoditi (se)

ārdeō -ēre -ārsī, ārsūrus (ārdus = āridus)

I. intr.

1. (po)goreti, zgoreti: S., T. idr., arsit ignis H., Volcanus ardens H., ardens Vesta V.; o požarih: cum templum illud arderet Ci., domus ardebat in Palatio non fortuito, sed oblato incendio Ci., eodem tempore septem tabernae... arsere L., ardet Carthago L.; o gori Etni: Lact., Typhonis anhelitu Aetnam ardere dicunt Ci., ardet Aetne O.; met.: iam proximus ardet Ucalegon V. ali hospes paene arsit H. = ardet domus Ucalegontis, hospitis domus... arsit (prim. sl.: sosed je pogorel = sosedova hiša je pogorela), ultimus ardebit Iuv., cum domo sua arsit Eutr., impositis ardent altaria fibris V. vzplamtevajo od...; pren. (o negorljivih snoveh) žareti: Sirius... ardebat V., nubes ardens V., cum aliae terrae nimio fervore solis arderent Iust.

2. pren.
a) žareti, sevati, iskriti se, svetiti se, lesketati se: ardent oculi Pl., ardebant oculi Ci., oculos sibi Romanorum ardere visos aiebant L., puero dormienti... caput arsisse ferunt L.; z loc.: ardet apex capiti V. na glavi; z abl.: cum spumas ageret in ore, oculis arderet Ci., campi armis sublimibus ardent V., Tyrioque ardebat murice laena V.; occ. razvnet, vzburkan, razpaljen biti, plamteti: Galliam ardere C. da vre v Galiji, cum bello sociorum tota Italia arderet Ci. ko je plamen zavezniške vojne plamtel po vsej Italiji, totam Hispaniam arsuram bello L., quibus (Itala terra) arserit armis V., cum arderet acerrime coniuratio Ci. ko je bila zarota do vrha prikipela; prim.: cum maxime furor arderet Antonii Ci., omnium... in illum odia civium ardebant Ci. sodržavljani so plamteli od sovraštva do njega.
b) (od telesnih bolečin ali od kakega navdanja) goreti, žareti, (vz)plamte(va)ti, (raz)vnet biti, giniti, medleti: ardere podagrae doloribus Ci. mučen biti od..., cum omnes artus ardere (sc. dolore) viderentur Ci., dolor ossibus ardet V., ardentes siti fauces V., nunc demum mihi animus ardet Caecil. ap. Ci., dolore ardere atque iracundiā furere coepit Ci., ardebat studio belli, ardens odio vestri, ardere odio in illum, amore, desiderio, furore, cupiditate, avaritiā Ci., furiis V., ardet et iram non capit ipsa suam Progne O. vzplamti v jezi, raztogoti se, cum... cupiendo ardeant Gell.; pren. α) živo (močno) si česa želeti, hrepeneti, hlepeti, dehteti po čem: ardet in arma magis (Camilla) V., ardere in proelia V., in caedem T., omnium animi ad ulciscendum ardebant C.; z inf.: mederi invidiae animo ardebat S., ardemus scitari et quaerere causas V., nescit utro ruat et ruere ardet utroque O. β) goreti za koga, goreče koga ljubiti, vnet biti od ljubezni do koga; abs.: ardebant mentibus ambo O., miserere ardentis O.; z abl.: dicunt arsisse Bathyllo Anacreonta H., donec non aliā magis arsisti H.; z in: deus arsit in illā O.; z grškim acc.: Corydon ardebat Alexin V. γ) hudo obtežen (obremenjen) biti s čim: ardeo invidiā Ci. hudo me teži zavist, ardebat et crudelitatis et iniquitatis infamiā Plin. iun. hudo ga je težila sramota krutosti in krivičnosti. — Od tod adj. pt. pr. ārdēns -entis, adv. ārdenter

1. goreč, žareč, žarek: dextra ardentem facem praeferebat Ci., furiarum taedae ardentes Ci., ardentes laminae Ci. žareče, razbeljeno železo, ardentes lapides L., cupae Hirt., carbones Val. Max., ardentissima fax Amm.

2. pren.
a) ognjevit, vroč, žgoč, pekoč: ardentes papulae V. gnojni prišči, ardentis Falerni pocula H. „ognjevitega“ = živega, močnega, ardentes boleti, cibi Sen. ph., austri, ardens febris Plin., aqua Mart., quinta (zona) est ardentior illis (zonis) O., ardentissimum aestatis tempus, diei horae ardentissimae Plin.
b) plamteč, bleščeč, lesketajoč se, iskreč (isker), žareč: stella V., clipeum extulit ardentem V., (apes) ardentes auro V., ardentes oculi V., Sen. rh., P. Veg., flammā lumina ardentia Sen. ph., ardentissimus color Plin.
c) žarek = silen, hud, strasten: dolor ardens volneris Lucr. žarka bolečina, ira, virtus V., avaritia Ci., ardentes in aliquem litterae Ci. ep. „ogenj bruhajoče“ = hudujoče se na koga, ardens odium, ardentes amores sui L., iuvenis ardentis animi L., habere studia suorum ardentia Ci., eam mortem ardentiore studio petere Ci., ardentissimus amor Q., Vulg., ardentissimis votis exoptare Aug., ardentissimus clamor militum Gell.; o bitjih: iuvenum manus emicat ardens V. bojaželjno, ardens pater H. razjarjen, ardentes equi V. iskri, ardentissimus dux Fl. silno bojevit, ardenter cupere, ardentius sitire Ci., ardentius cohortari ad virtutem Ci. bolj živo, ardenter (ardentius) amare Plin. iun., Suet., ardentissime diligere Plin. iun.; (o govorniku in govoru) ognjevit: orator, oratio, actio Ci., verbum aliquod ardens, ut ita dicam Ci. tako rekoč navdušen izraz; toda: verba ardentia Arn. pekoče besede.

II. trans. žgati: arsus Plin. Val. žgan = pražen.

arder (se)žgati; goreti, žareti; fosforescirati; plamteti; besneti, razsajati

arderse zgoreti
arder(se) de cólera pobesneti od jeze

ardere^*

A) v. tr. (pres. ardo)

1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)

2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

B) v. intr. knjižno

1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež

avvampare v. intr. (pres. avvampo)

1. vneti se, razplameneti se, goreti (z močnim plamenom), razgoreti se:
fra la sterpaglia è avvampato un gran fuoco med suhljadjo se je vnel močen ogenj

2. vžgati se; zardeti, pordeti (tudi pren.):
avvampare per la vergogna, dalla collera pordeti od sramu, od jeze

blaze² [bleiz] neprehodni glagol
goreti; vzplamteti; svetiti se, blesteti
figurativno vzkipeti; razglasiti

brennen (brannte, hat gebrannt)

1. intransitiv goreti; auf der Haut, Zunge, in den Augen: peči, skeleti, Sonne: žgati

2. transitiv žgati, Wunden: izžigati, izžgati, Vieh: žigosati, Branntwein: kuhati, Technik Textilwesen bariti, Kaffee: pražiti; auf den Nägeln brennen figurativ muditi se, priganjati (koga); brennen auf etwas nestrpno pričakovati; gebranntes Kind scheut das Feuer kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, osmojena mačka se ognja boji

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

bugìnjati -ā dial. goreti: na ognjištu buginja vatra

bùkariti se -ī se goreti: vatra se velika bukari