Franja

goreč [é] (-a, -e) brennend; (ožgan) brandig; figurativno želja: sehnlich, inbrüstig; (navdušen) Feuer und Flamme (für etwas)

goréč burning; afire; figurativno (ljubezen) ardent, fervent; fervid; (želja) eager

goréč za zealous for
goréč govornik enthusiastic (ali passionate) spokesman
goréča molítev religija a fervent prayer
goréč privrženec ardent (ali enthusiastic) supporter

gorèč brûlant, qui brûle, en feu; ardent, fervent, zélé

goreča želja désir moški spol ardent

gorèč (-éča -e) adj.

A)

1. che arde, in fiamme, ardente; acceso; bruciante, che brucia:
goreča bakla torcia accesa
goreča hiša casa in fiamme
goreče poleno tizzone

2. pren. rosso intenso, rosso fiamma, fiammeggiante:
goreče rože rose rosse fiammeggianti

3. pren. acceso (in volto)

4. pren. (navdušen) ardente:
goreč privrženec sistema sostenitore ardente del sistema
goreč glasnik apostolo

5. (ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo) ardente, vivo, intenso, frevido (desiderio, preghiera)

B) gorèč (v adv. rabi) ardendo, bruciando

gorèč -eča -e
1. gorući: -a bakla, hiša, sveča
2. crven kao vatra: šopek -ega maka
kita crvenoga maka
3. vatren, užaren, usijan: -a lica
4. gorljiv, vatren, oduševljen, revan, revnostan: goreč privrženec sistema; goreč govornik; goreč častilec nežnega spola
5. vruć: goreč poljub; -a ljubezen; -i jeziki
plameni jezici

gorèč ardiente (tudi fig) ; en llamas ; fig ferviente; celoso

goreča cigareta cigarillo m encendido
goreča sveča vela f encendida
goreča želja deseo m ardiente (ali ferviente)

gorèč prid., полум’я́ний прикм.

gorèč -éča -e prid.
1. arzător
2. aprins

ablaze [əbléiz] prislov & povedkovnik pridevnik
v plamenih, goreč, žareč, blesteč
figurativno razburjen, ves iz sebe (with zaradi)

to set ablaze zanetiti, vžgati
to be ablaze with anger biti ves iz sebe od jeze

abrasador goreč; razjedajoč; žgoč, pripekajoč (vročina)

afire [əfáiə] prislov & povedkovnik pridevnik
v plamenih, goreč

to set afire zanetiti; figurativno navdušiti

alight² [əláit] pridevnik
goreč, razsvetljen, prižgan

to be alight goreti

apríns -ă (-şi, -se) adj.

1. vžgan

2. goreč, žareč

3. žive barve

ardent [á:dənt] pridevnik (ardently prislov)
vroč, goreč, žareč; vnet, navdušen, strasten

ardent spirits opojne pijače
to be ardent for s.th. navduševati se za kaj

ardent, e [ardɑ̃, t] adjectif goreč, vnet, žgoč, vroč; silovit, živahen, strasten, ognjevit, vročekrven

chambre féminin ardente krvavi sod (ki je sodil zastrupljevalki)
chapelte féminin ardente od gorečih sveč obdana krsta, mrtvaški oder
fièvre féminin ardente (médecine) huda vročina
miroir masculin, verre masculin ardent vžigalno zrcalo, steklo
nature féminin ardente strastna narava
soif féminin ardente žgoča žeja
il est ardent au travail on je vnet, kaže vnemo pri delu
mener une lutte ardente contre voditi vroč, strasten boj proti
être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici

ardēnte agg.

1. goreč, vroč:
sabbia ardente vroč pesek
febbre ardente visoka vročina
camera ardente mrliška veža

2. pren. ognjevit, vnet, strasten:
amore ardente strastna ljubezen; bleščeč, žareč, svetel:
occhi ardenti žareče oči

ārdeō -ēre -ārsī, ārsūrus (ārdus = āridus)

I. intr.

1. (po)goreti, zgoreti: S., T. idr., arsit ignis H., Volcanus ardens H., ardens Vesta V.; o požarih: cum templum illud arderet Ci., domus ardebat in Palatio non fortuito, sed oblato incendio Ci., eodem tempore septem tabernae... arsere L., ardet Carthago L.; o gori Etni: Lact., Typhonis anhelitu Aetnam ardere dicunt Ci., ardet Aetne O.; met.: iam proximus ardet Ucalegon V. ali hospes paene arsit H. = ardet domus Ucalegontis, hospitis domus... arsit (prim. sl.: sosed je pogorel = sosedova hiša je pogorela), ultimus ardebit Iuv., cum domo sua arsit Eutr., impositis ardent altaria fibris V. vzplamtevajo od...; pren. (o negorljivih snoveh) žareti: Sirius... ardebat V., nubes ardens V., cum aliae terrae nimio fervore solis arderent Iust.

2. pren.
a) žareti, sevati, iskriti se, svetiti se, lesketati se: ardent oculi Pl., ardebant oculi Ci., oculos sibi Romanorum ardere visos aiebant L., puero dormienti... caput arsisse ferunt L.; z loc.: ardet apex capiti V. na glavi; z abl.: cum spumas ageret in ore, oculis arderet Ci., campi armis sublimibus ardent V., Tyrioque ardebat murice laena V.; occ. razvnet, vzburkan, razpaljen biti, plamteti: Galliam ardere C. da vre v Galiji, cum bello sociorum tota Italia arderet Ci. ko je plamen zavezniške vojne plamtel po vsej Italiji, totam Hispaniam arsuram bello L., quibus (Itala terra) arserit armis V., cum arderet acerrime coniuratio Ci. ko je bila zarota do vrha prikipela; prim.: cum maxime furor arderet Antonii Ci., omnium... in illum odia civium ardebant Ci. sodržavljani so plamteli od sovraštva do njega.
b) (od telesnih bolečin ali od kakega navdanja) goreti, žareti, (vz)plamte(va)ti, (raz)vnet biti, giniti, medleti: ardere podagrae doloribus Ci. mučen biti od..., cum omnes artus ardere (sc. dolore) viderentur Ci., dolor ossibus ardet V., ardentes siti fauces V., nunc demum mihi animus ardet Caecil. ap. Ci., dolore ardere atque iracundiā furere coepit Ci., ardebat studio belli, ardens odio vestri, ardere odio in illum, amore, desiderio, furore, cupiditate, avaritiā Ci., furiis V., ardet et iram non capit ipsa suam Progne O. vzplamti v jezi, raztogoti se, cum... cupiendo ardeant Gell.; pren. α) živo (močno) si česa želeti, hrepeneti, hlepeti, dehteti po čem: ardet in arma magis (Camilla) V., ardere in proelia V., in caedem T., omnium animi ad ulciscendum ardebant C.; z inf.: mederi invidiae animo ardebat S., ardemus scitari et quaerere causas V., nescit utro ruat et ruere ardet utroque O. β) goreti za koga, goreče koga ljubiti, vnet biti od ljubezni do koga; abs.: ardebant mentibus ambo O., miserere ardentis O.; z abl.: dicunt arsisse Bathyllo Anacreonta H., donec non aliā magis arsisti H.; z in: deus arsit in illā O.; z grškim acc.: Corydon ardebat Alexin V. γ) hudo obtežen (obremenjen) biti s čim: ardeo invidiā Ci. hudo me teži zavist, ardebat et crudelitatis et iniquitatis infamiā Plin. iun. hudo ga je težila sramota krutosti in krivičnosti. — Od tod adj. pt. pr. ārdēns -entis, adv. ārdenter

1. goreč, žareč, žarek: dextra ardentem facem praeferebat Ci., furiarum taedae ardentes Ci., ardentes laminae Ci. žareče, razbeljeno železo, ardentes lapides L., cupae Hirt., carbones Val. Max., ardentissima fax Amm.

2. pren.
a) ognjevit, vroč, žgoč, pekoč: ardentes papulae V. gnojni prišči, ardentis Falerni pocula H. „ognjevitega“ = živega, močnega, ardentes boleti, cibi Sen. ph., austri, ardens febris Plin., aqua Mart., quinta (zona) est ardentior illis (zonis) O., ardentissimum aestatis tempus, diei horae ardentissimae Plin.
b) plamteč, bleščeč, lesketajoč se, iskreč (isker), žareč: stella V., clipeum extulit ardentem V., (apes) ardentes auro V., ardentes oculi V., Sen. rh., P. Veg., flammā lumina ardentia Sen. ph., ardentissimus color Plin.
c) žarek = silen, hud, strasten: dolor ardens volneris Lucr. žarka bolečina, ira, virtus V., avaritia Ci., ardentes in aliquem litterae Ci. ep. „ogenj bruhajoče“ = hudujoče se na koga, ardens odium, ardentes amores sui L., iuvenis ardentis animi L., habere studia suorum ardentia Ci., eam mortem ardentiore studio petere Ci., ardentissimus amor Q., Vulg., ardentissimis votis exoptare Aug., ardentissimus clamor militum Gell.; o bitjih: iuvenum manus emicat ardens V. bojaželjno, ardens pater H. razjarjen, ardentes equi V. iskri, ardentissimus dux Fl. silno bojevit, ardenter cupere, ardentius sitire Ci., ardentius cohortari ad virtutem Ci. bolj živo, ardenter (ardentius) amare Plin. iun., Suet., ardentissime diligere Plin. iun.; (o govorniku in govoru) ognjevit: orator, oratio, actio Ci., verbum aliquod ardens, ut ita dicam Ci. tako rekoč navdušen izraz; toda: verba ardentia Arn. pekoče besede.

II. trans. žgati: arsus Plin. Val. žgan = pražen.

ardiente goreč, vroč, žareč; ognjevit; iskren

agua ardiente (Či) žganje
capilla ardiente s črnino zastrta soba z razsvetljenim mrtvaškim odrom

ardoroso vroč, goreč; vnet

arzătór -oáre (-óri, -oáre)

I. adj.

1. goreč, pekoč

2. pereč

II. -oare n uplinjač