golob [ó] moški spol (-a …)
1. die Taube, živalstvo, zoologija red: der Taubenvogel, družina: die Taube
pravi golob Echte Taube, v sestavi: -taube (grivar Ringeltaube, duplar Hohltaube, skalni Felsentaube, mestni Feldtaube, gvinejski Guineataube, snežni Schneetaube, golšec Kropftaube)
čopasti golob Schopfwachteltaube
dolgorepi golob Großschwanztaube
karolinski golob Karolinataube
kronasti golob Krontaube
golob ogrličar Mähnentaube
golob selec Wandertaube
talni golob Erdtaube (beločeli Weißstirn-Erdtaube)
zobati golob Zahntaube
golob samec der Tauber
2.
glinasti golob die Tontaube, Wurftaube
3. živalstvo, zoologija riba:
morski golob der Adlerrochen
|
boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
Zadetki iskanja
- golób pigeon; dove
golób samec cock pigeon
golób grivar ringdove
golób duplar stock dove
golób pismonoša carrier pigeon, homing pigeon
golób selec passenger pigeon
glinasti golób (tarča) clay pigeon
skalni golób wood pigeon
rejec golóbov pigeon fancier, pigeon breeder
reja golóbov pigeon breeding
jata golóbov flock of pigeons
golóbu podoben dove-like
golób gruli the pigeon coos
boljši je vrabec v roki kot golób na strehi one today is worth two tomorrows; a bird in the hand is worth two in the bush - golób zoologija pigeon moški spol , colombe ženski spol
divji golob (pigeon) ramier moški spol, palombe ženski spol
poštni golob pigeon voyageur
(lov) glinasti golob pigeon artificiel - golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
golobi grulijo i colombi tubano
jata golobov uno stormo di colombi
divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. golob miru la colomba della pace
poštni golob piccione viaggiatore
morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
šport. glinasti golob piattello
streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
PREGOVORI:
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani - golób m, mn. golobje i golobi golub: golob pismonoša; divji golob; morski golob zool.
morski golub, morski orao, Myliobatis aquila - golób paloma f
mlad golob pichón m
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando - golób -a m., го́луб -а ч.
- golób -a m porumbel
- bolje vrabec v roki kot golob na strehi frazem
(pregovor) ▸ jobb ma egy veréb, mint holnap egy túzok - glinasti golob moški spol die Tontaube, die Wurftaube, Hochwurftaube
streljanje na glinaste golobe das Wurftaubenschießen, Tontaubenschießen - morski golob moški spol živalstvo, zoologija der Adlerrochen
- pavji golob stalna zveza
zoologija (vrsta goloba) ▸ pávagalamb
Sopomenke: pavček - skalni golob stalna zveza
zoologija Columba livia (vrsta goloba) ▸ szirti galamb - boljš|i [ó] (-a, -e) besser, Besser- (položaj die Besserstellung); höher, stärker, Mehr- (ponudba das Mehrgebot, ponudnik der Mehrbieter)
boljša polovica die bessere Hälfte
boljša stran/plat die bessere Seite, die Schokoladenseite
boljši dnevi bessere Tage
boljši gospod ein besserer Herr
boljša družba die bessere Gesellschaft
biti boljš besser sein, überlegen sein
(biti) neprimerno boljš kot (jemandem/etwas) haushoch überlegen (sein)
boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach - bóljši (-a -e) adj.
1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi
2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale
3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari - dívji (-a -e) adj.
1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici
2. (ki še ni kultiviran) selvaggio
3. pren. selvaggio, selvatico
4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato
6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)
7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio - domač (-a, -e)
1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort
2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd
3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung
4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand
5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost
6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden - florentinec samostalnik
1. (zrezek) približek prevedka ▸ bifsztek firenzei módra, fiorentinasočen florentinec ▸ zamatos fiorentinagoveji florentinec ▸ približek prevedka firenzei módra készült marhahúsSopomenke: florentinski zrezek
2. (golob) ▸ firenzei galamb, fiorentino
3. ponavadi v množini (piškot) ▸ florentin-szelet, florentin süti, florentin keksz
Sopomenke: florentinski piškot - glínast clay, clayey; loamy; argillaceous
glínast golob clay pigeon
glínasta opeka claybrick
glínasta posoda, izdelki earthenware
glínasti šamot fireclay
glínasta tla clay soil
glínasta pipa clay pipe - golóbček (-čka) m dem. od golob colombina, colombella:
(v nagovoru) golobčki moji cari miei