Franja

Zadetki iskanja

  • golob [ó] moški spol (-a …)

    1. die Taube, živalstvo, zoologija red: der Taubenvogel, družina: die Taube
    pravi golob Echte Taube, v sestavi: -taube (grivar Ringeltaube, duplar Hohltaube, skalni Felsentaube, mestni Feldtaube, gvinejski Guineataube, snežni Schneetaube, golšec Kropftaube)
    čopasti golob Schopfwachteltaube
    dolgorepi golob Großschwanztaube
    karolinski golob Karolinataube
    kronasti golob Krontaube
    golob ogrličar Mähnentaube
    golob selec Wandertaube
    talni golob Erdtaube (beločeli Weißstirn-Erdtaube)
    zobati golob Zahntaube
    golob samec der Tauber

    2.
    glinasti golob die Tontaube, Wurftaube

    3. živalstvo, zoologija riba:
    morski golob der Adlerrochen
    |
    boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
  • golób pigeon; dove

    golób samec cock pigeon
    golób grivar ringdove
    golób duplar stock dove
    golób pismonoša carrier pigeon, homing pigeon
    golób selec passenger pigeon
    glinasti golób (tarča) clay pigeon
    skalni golób wood pigeon
    rejec golóbov pigeon fancier, pigeon breeder
    reja golóbov pigeon breeding
    jata golóbov flock of pigeons
    golóbu podoben dove-like
    golób gruli the pigeon coos
    boljši je vrabec v roki kot golób na strehi one today is worth two tomorrows; a bird in the hand is worth two in the bush
  • golób zoologija pigeon moški spol , colombe ženski spol

    divji golob (pigeon) ramier moški spol, palombe ženski spol
    poštni golob pigeon voyageur
    (lov) glinasti golob pigeon artificiel
  • golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
    golobi grulijo i colombi tubano
    jata golobov uno stormo di colombi
    divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
    skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. golob miru la colomba della pace
    poštni golob piccione viaggiatore
    morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
    šport. glinasti golob piattello
    streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
    PREGOVORI:
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani
  • golób m, mn. golobje i golobi golub: golob pismonoša; divji golob; morski golob zool.
    morski golub, morski orao, Myliobatis aquila
  • golób paloma f

    mlad golob pichón m
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
  • golób -a m., го́луб ч.
  • golób -a m porumbel
  • bolje vrabec v roki kot golob na strehi frazem
    (pregovor) ▸ jobb ma egy veréb, mint holnap egy túzok
  • glinasti golob moški spol die Tontaube, die Wurftaube, Hochwurftaube
    streljanje na glinaste golobe das Wurftaubenschießen, Tontaubenschießen
  • morski golob moški spol živalstvo, zoologija der Adlerrochen
  • pavji golob stalna zveza
    zoologija (vrsta goloba) ▸ pávagalamb
    Sopomenke: pavček
  • skalni golob stalna zveza
    zoologija Columba livia (vrsta goloba) ▸ szirti galamb
  • boljš|i [ó] (-a, -e) besser, Besser- (položaj die Besserstellung); höher, stärker, Mehr- (ponudba das Mehrgebot, ponudnik der Mehrbieter)
    boljša polovica die bessere Hälfte
    boljša stran/plat die bessere Seite, die Schokoladenseite
    boljši dnevi bessere Tage
    boljši gospod ein besserer Herr
    boljša družba die bessere Gesellschaft
    biti boljš besser sein, überlegen sein
    (biti) neprimerno boljš kot (jemandem/etwas) haushoch überlegen (sein)
    boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • dívji (-a -e) adj.

    1. selvaggio, selvatico:
    divje rastline piante selvagge, selvatiche
    divje živali animali selvaggi, selvatici

    2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

    3. pren. selvaggio, selvatico

    4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
    divji obraz, pogled uno sguardo furioso
    otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
    biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
    biti divji na kaj andare matto per qcs.
    ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
    ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
    začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
    pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

    6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

    7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
    divja gradnja costruzione abusiva
    divji lov caccia di frodo
    divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. divja jaga spiriti degli antenati
    zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
    divja mladika pollone, selvaggione
    bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
    med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
    bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
    bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
    zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
    bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
    bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
    bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
    šport. divja voda acqua viva
    divji ples ballo frenetico
    divje upiranje opposizione furiosa
    divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
    divja strast passione selvaggia
    zool. divji golob palombo, colombo selvatico
    bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
    divji mož orco
    divji štrajk sciopero selvaggio
  • domač (-a, -e)

    1. hiša: das Elternhaus
    domača vas das Heimatdorf
    domači kraj der Heimatort

    2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
    domače ognjišče Heim und Herd

    3. iz domovine, v domovini: heimatlich
    domača kuhinja die Landesküche
    narejen v državi: im Inland hergestellt
    domači trg der Inlandsmarkt
    domača cena der Inlandspreis
    domača pasma die Landrasse
    domača poraba der Binnenkonsum
    domača prodaja der Inlandsabsatz
    domača sorta die Landsorte
    domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
    let na domači progi letalstvo der Inlandflug
    domači oddelek die Inlandsabteilung

    4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
    domača pijača (delanec) der Haustrunk
    domače jajce das Landei
    domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
    domače platno die Hausleinwand

    5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
    domači mojster der Bastler, der Heimwerker
    domači pes der Haushund
    domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
    domači naslov die Privatadresse
    domača hrana die Hausmannskost

    6.
    biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
    postati domač heimisch werden
  • florentinec samostalnik
    1. (zrezek) približek prevedkabifsztek firenzei módra, fiorentina
    sočen florentinec ▸ zamatos fiorentina
    goveji florentinecpribližek prevedka firenzei módra készült marhahús
    Sopomenke: florentinski zrezek

    2. (golob) ▸ firenzei galamb, fiorentino

    3. ponavadi v množini (piškot) ▸ florentin-szelet, florentin süti, florentin keksz
    Sopomenke: florentinski piškot
  • glínast clay, clayey; loamy; argillaceous

    glínast golob clay pigeon
    glínasta opeka claybrick
    glínasta posoda, izdelki earthenware
    glínasti šamot fireclay
    glínasta tla clay soil
    glínasta pipa clay pipe
  • golóbček (-čka) m dem. od golob colombina, colombella:
    (v nagovoru) golobčki moji cari miei