Franja

gojenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Zucht, -zucht (jelenov die Hirschzucht, ostrig die Austernzucht, postrvi die Forellenzucht, sviloprejk die Seidenraupenzucht)
gojenje kristalov die Kristallzüchtung
agronomija in vrtnarstvo rastlin: die Kultur, der Anbau, -kultur (na prostem Freilandkultur)
področje gojenja agronomija in vrtnarstvo das Anbaugebiet

gojênje (-a) n coltivazione, coltura; allevamento; -coltura:
gojenje trte la coltura della vite
pren. gojenje prijateljstva il coltivare l'amicizia, un'amicizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gojenje žita cerealicoltura
agr. gojenje agrumov agrumicoltura
gojenje cvetlic floricoltura
gojenje oljk olivicoltura
gojenje povrtnin in sadik ortovivaismo
gozd. gojenje dreves, gozdov arboricoltura, selvicoltura
rib. gojenje ostrig ostricoltura
gojenje postrvi troticoltura
gojenje užitnih školjk mitilicoltura

gojênje s
1. gajenje: plantažno gojenje drevesnih vrst
2. njegovanje: gojenje rib v akvariju
3. razvijanje, održavanje: gojenje dobrih odnosov v družbi

gojênje bot cultivo m ; cría f

gojênje -a s., виро́щування -я с., культивува́ння -я с.

gojênje -a s creştere, cultivare

allevamento m

1. gojitev, gojenje

2. reja, vzreja

3. vzrejališče

4. živina (za vzrejo):
la malattia delle mucche pazze ha decimato l'allevamento bolezen norih krav je zdesetkala živino

aquiculture [-tür] féminin gojenje, reja vodnih rastlin ali živali

Aufzucht, die, (-, -en) vzreja, von Pflanzen: gojenje

Bau¹, der, (-/e/s, -ten)

1. gradnja

2. (Aufbau) zgradba, konstrukcija, struktura, arhitektura

3. (Gebäude) zgradba

4. Bergbau eksploatacija, kop

5. (Bauplatz) gradbišče

6. (Anbau) gojenje, pridelovanje vom Bau sein biti od stroke

bieticoltura f gojenje, pridelovanje sladkorne pese

breeding [brí:diŋ] samostalnik
gojenje, reja, vzgoja; vedenje; povečanje goriva v reaktorju

biologija cross breeding križanje
good breeding olika
sheep breeding ovčereja
cattle breeding živinoreja
breeding ground gojišče

coltivazione f

1. obdelovanje

2. pridelovanje; gojenje

3. nasad

4. kopanje rude

coltura f

1. obdelovanje; gojenje:
la coltura della vite gojenje trte
mettere un terreno a coltura zemljišče na novo zasejati

2. kultura:
coltura microbica biol. kultura, gojišče bakterij
coltura in vitro kultura in vitro

3.
coltura del baco da seta svilogojstvo
coltura delle api čebelarstvo

créştere -i f

1. rast

2. dvig

3. odraščanje

4. reja, vzreja

5. gojenje

cultivo moški spol obdelovanje, nasad; nega; gojenje; kultura

cultivo alterno kolobarjenje
cultivo bacterial kultura bakterij

culto moški spol obdelovanje, gojenje; kult, bogočastje, religija

rendir culto (po)častiti

cultúră -i f

1. kultura, omika

2. agr.

3. obdelovanje, gojenje

4. kultura

cultus -ūs, m (colere)

1. obdelovanje, obdelava, sajenje, gojitev; abs.: Mel., Q., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L.; z adj.: regiones omni cultu propter vim frigoris aut caloris vacantes Ci., mons vastus ab natura et humano cultu S., loca humano cultu vacua Cu., humani cultus rara vestigia Cu., patrii cultūs V. obdelovanje polj po običajih prednikov; z objektnim gen.: Col., Sen. rh., Fl., c. agrorum L.; v pl.: cultūs agrorum Ci., Col., Lact., genus hominum suetum rapinis magis quam agri cultibus S. fr., tum patitur cultūs ager O., locorum cultūs O. obdelave; met. v pl. nasadi, zasadi, obdelana polja, njive: omnes cultus fructusque Cereris in iis locis interisse Ci.; s subjektnim gen.: nullius agricolae cultu Ci., quod est tam asperum saxetum, in quo agricolarum cultus non elaboret? Ci., insulam Gyarum immitem et sine cultu hominum esse T.

2.
a) (o živini) vzgoja, gojenje, oskrbovanje, oskrba, reja, vzrejanje: qui cultus habendo sit pecori V.; s subjektnim gen.: quae (oves) quidem neque ali … neque ullum fructum edere ex se sine cultu hominum et curatione potuissent Ci.
b) (o človeku) nega, negovanje; abs.: copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque L.; z objektnim gen.: vestitus cultusque corporis Ci., adhibere cultum et curationem corporis Ci., victus cultusque corporis C., eripi feminis cura cultusque sui non potest Cels.

3. okras, okrasje, nakit, lepotičje, lišp, (sijajna) oprava, obleka, noša: Val. Max., Val. Fl., Plin. iun., Suet., Iust., ornavit (Thuyn) etiam torque atque armillis aureis ceteroque regio cultu N., c. miserabilis S., forma hominis miseranda cultu V. v revni obleki, ne virilis cultus in caedem (eum) … proriperet H., c. rusticus, militaris, amoenior, mundior iusto L., c. Punicus habitusque L., munditiae et ornatus et cultus, haec feminarum insignia sunt; … hunc mundum muliebrem appellarunt maiores nostri L., incinctus Gabino cultu L., specto cultum faciemque gradumque O., protinus induitur faciem cultumque Dianae O., c. pastoralis Vell., omni cultu triumphantium uti Vell., regali cultu habituque Cu., equites deinde Babylonii suo equorumque cultu … ultimi ibant Cu., colligere cultum suum Petr. svoj popotni plašč, c. muliebris Q., cultum dicimus, quem mundum muliebrem vocant Tert.; v pl.: regales cultus H., an cultus dotales … venum dedisset T. nevestin nakit, non his instrui cultus suos T.; sg. (tudi o stvareh): triumphi Vell. sijaj, vehiculum … cultu haud sane a vilioribus vulgatisque usu abhorrens Cu., arma quoque ad pristinum refecta sunt cultum Cu. blišč, aedes neque laxitate neque cultu conspicuae Suet.; pren. lepota, ličnost govora: scribere non sine cultu et nitore Q., carere cultu ac sententiis Atticis Q., locus exquisite et poëtico cultu enituit T.

4. način življenja, ureditev življenja, življenje, (o odraščajočih) tudi telesna vzgoja: Val. Max., Suet., c. vitae Ci., cultus victusque Ci., tenuissimo cultu vivere Ci. skromno, parsimonia victūs atque cultūs N. varčnost pri hrani in drugih življenjskih potrebah, (Pausanias) cultum vestitumque mutavit N., c. domesticus N. domača udobnost, c. Gallorum C., cultu et feritate non multum a Germanis differre Hirt. (ἓν διὰ δυοῖν) v neolikanem (divjaškem) življenju, Iugurthamque … eodem cultu quo liberos suos domi habuit S. je prav tako vzgajal kakor … , filiorum multus pueritiae c. S. sijajno dvorjanstvo za sinove, ultra Aethiopiam cultu Persarum agere S. fr., c. liberalis, humilis L., c. magnae fortunae L. visokemu stanu primerno življenje, gens dura atque aspera cultu V. utrjen v krutem življenju; occ. razkošno življenje, razkošnost, razkošje, udobno življenje, udobnost, udobje: c. humanitasque provinciae C., lubido stupri, ganeae ceterique cultus non minor incesserat S., c. ac desidia imperatoris L.

5. pren.
a) vzgajanje, vzgoja, izobraževanje, izobraženost, omika; abs.: genus hominum ad honestatem natum malo cultu corruptum Ci., homines a fera agrestique vita ad hunc humanum cultum civilemque deducere Ci. do tega položaja človeške in državne omike, de natura cultuque eius paucis dicere S., quīs neque mos neque cultus erat S., aspera sano levare cultu H., quid tam dignum cultu atque labore ducamus quam … Q., cultui est hoc legisse Gell.; z objektnim gen.: doctrina rectique cultūs pectora roborant H., animorum corporumque c. L., c. ingenii, cultum liberorum procurare Gell.
b) duševna nega, negovanje = ukvarjanje, bavljenje s čim: animi Ci., studiorum liberalium Sen. ph., litterarum Sen. ph., Gell., Iust., c. et studium philosophiae Gell.
c) α) čaščenje, spoštovanje, poklanjanje: sanguine convinctis tribuitur cultus Ci. se izkazujejo časti, benevolis officium et diligens tribuitur cultus Ci., c. meus T. meni izkazane časti, de cultu sui … respondit T. o njemu izkazanih časteh, c. in regem Cu. β) češčenje kakega božanstva, bogočastje: Val. Max., Lact., c. deorum Ci. ali deûm Cu. bogočastje, primus est deorum cultus deos credere Sen. ph., c. numinum T., cultui Christiano adhaerere Amm.; v pl.: deorum cultūs religionumque sanctitates Ci., cultūs iusti ac pii Lact.; occ. izvrševanje, opravljanje čaščenja: exquisitus religionis c. ali exquisitus et novus religionis c. Val. Max., c. religionis Aug.

Erzeugung, die, pridobivanje; dobivanje; proizvajanje, landwirtschaftliche: proizvodnja, von Feldfrüchten: pridelovanje, gojenje, von Milch, Fleisch: prireja