Franja

goji|ti (-m)

1. živali: züchten; divjad: hegen

2. rastline: kultivieren, anbauen, (vzgajati) ziehen

3. hegen, pflegen, dvome ipd.: nähren; ljubezen do: entgegenbringen
gojiti kačo na prsih eine Schlange am Busen nähren

4. športno panogo: sich beschäftigen mit (einer Sportart), (eine Sportart) betreiben

gòjiti -īm
I.
1. gojiti, vzgajati: gojiti kćer kao cvijet u vrtu; gojiti cvijeće na prozorima
2. rediti: gojiti stoku, svoj trbuh, zmiju u njedrima
II. gojiti se rediti se

gojíti to cultivate; (cvetlice, zelenjavo, brado itd.) to grow; (živali) to breed; (čustvo, figurativno) to entertain, to nurse, to foster, to cherish, to harbour

gojíti gosi to keep geese
gojíti pse konje to breed dogs, horses
gojíti solato to grow lettuce
gojíti misel to entertain an idea
gojíti zle naklepe to harbour ill designs
gojíti prijateljstvo s kom to cultivate someone's friendship
gojíti upanje to cherish a hope
gojíti željo to foster a desire
ali gojiš kako vrsto športa? do you go in for any kind of sport?

gojíti cultiver, élever; soigner, faire

gojiti šport, umetnosti cultiver les sports, les arts
sovraštvo gojiti do nourrir de la haine contre quelqu'un
upanje gojiti caresser (ali nourrir) l'espoir de

gojíti (-ím) imperf.

1. coltivare, allevare; curare:
gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno

2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere

3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
gojiti šport fare, praticare lo sport

4.
gojiti ljubezen amare
ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
gojiti upe cullare speranze

gojíti -im
1. gajiti: gojiti hmelj, vinsko trto, čebele
2. gojiti, njegovati (neg-): gojiti gada na prsih
3. razvijati, održavati: gojiti dobre odnose s sosedi; gojiti ljubezen do domovine
ljubiti, voljeti domovinu; gojiti sovraštvo do koga
mrziti koga

gojíti bot cultivar ; (živali) criar

gojiti čebele criar abejas
gojiti šport cultivar (los) deportes
gojiti umetnosti cultivar las artes
žejo abrigar el deseo (de)

gojíti -ím nedov., розво́дити -джу недок., виро́щувати -щую недок.

gojíti -ím nedov.
1. a cultiva; a creşte
2.
□ gojiti upanje a nutri o speranţă

abrigar [g/gu] varovati pred vetrom ali slabim vremenom; pod streho vzeti, prenočiti koga; (ob)varovati, ščititi, braniti; pomorstvo zasmoliti, zamašiti (špranje na ladji); figurativno gojiti (čustva, načrte)

abrigar una esperanza gojiti nado, vdajati se upanju
abrigar una intención nameravati
abrigarse pokriti se, odeti se

accarezzare v. tr. (pres. accarezzo)

1. božati, gladiti, ljubkovati:
accarezzare le spalle a qcn. iron. potipati koga po hrbtu, pretepsti, nabunkati

2. ljubeče gledati, božati s pogledom:
accarezzare con gli occhi una cosa ljubeče nekaj gledati

3. gojiti:
accarezzare un proposito gojiti namero

4. pren. laskati:
accarezzare la vanità di qcn. laskati nečimrnosti koga

adiuvō -āre -iūvī -iūtum

1. pomagati, podpreti (podpirati), pospešiti (pospeševati); abs.: adiuvere captivi L., tyrannus ... Antiochum Aetolosque adiuturos pronuntiat L., se adiuvante N. z njegovo pomočjo, Lacedaemoniis adiuvantibus N.; z acc. personae: Pl., Ter., Pac. ap. Non., barbaros N.; preg.: fortes fortuna adiuvat Ter., Ci., L. (prim.: fortes adiuvat ipsa Venus Tib.), Nectenebin adiutum profectus N., adiuvare se manibus in assurgendo L., amicos in filiarum collocatione Ci., ad percipiendam colendamque virtutem litteris adiuvari Ci., neque de monumentis meis ab iis adiutus es Ci. ep.; z acc. personae in notranjim obj.: neque me quicquam consilio adiuvas? Ter.; s samim notranjim obj.: si quid tu adiuvas Pl., si quid ego adiuvero (gl. opombo) Enn. ap. Ci., quorum alteri ... non multum adiuvabant C.; z acc. rei in dat. commodi: messim hanc nobis adiuvent Gell.; s finalnim stavkom: ut amplissimum nomen consequeremur, unus praeter ceteros adiuvisti Ci. ep. si pripomogel, adiuvato, ne quis liminis obserat tabellam Cat.; z inf.: Plin., occ.
a) pomočnik biti (igralcu na odru): mimographos adiuvat Suet.
b) (o)bodriti, (o)hrabriti: clamore militem suum L., philosophorum disputationibus ... maxime orator est ... adiutus Ci.

2. pren.
a) (stvari) pospešiti (pospeševati), gojiti: Sthenii causam, rem publ. certo animo, omnium gentium consensum Ci., criminationem Cu., preces alicuius Suet., virtus adiuvabitur commendatione maiorum Ci., adiuvare ignem L., O. netiti, formam curā O. povzdigniti (povzdigovati), ictum hostis Cu.
b) abs. pomagati, pripomoči, koristiti, dobro služiti, sodelovati: in re mala, animo si bono utare, adiuvat Pl. adiuvat hoc quoque H., ante omnia adiuvit memoria damnationis Sergii L., adiuvat etiam, quod auditor gaudet intellegere Q.; z inf.: nihil igitur adiuvat procedere ... in virtute Ci.; z notranjim obj.: solitudo aliquid adiuvat Ci., non multum ad rem adiuvat C. ne pomaga dosti; adj. oz. subst. pt. pr. v fil.: causae adiuvantes Ci. posredni vzroki (naspr. proximae neposredni), haec esse adiuvantia causarum Ci. sovzroki.

Opomba: Star.fut. II. adiūrō ali (kot se piše zdaj) adiuerō: Enn. ap. Ci., adiuerit: Ter.; pozni pf. adiuvāvī: Val. Max., Paul. (Dig.), Cass.; pt. fut. adiuvātūrus: Petr., pravilno adiūturus: Ter., L.

albergare

A) v. tr. (pres. albērgo)

1. nuditi streho, sprejeti v goste:
albergare un amico in casa propria sprejeti prijatelja v goste

2. pren. gojiti:
albergare un sentimento di odio gojiti sovraštvo

B) v. intr. prenočiti, prenočevati, stanovati, biti v (tudi pren.)

alimentare¹ v. tr. (pres. alimento)

1. rediti, hraniti; pren. gojiti:
alimentare l'amore, l'odio gojiti ljubezen, sovraštvo

2. napajati, dovajati, polniti; gnati, poganjati:
alimentare un serbatoio polniti rezervoar
il motore è alimentato da combustibile liquido motor poganja tekoče gorivo

allevare v. tr. (pres. allēvo)

1. gojiti, rediti; vzgajati:
alleva da sola il bambino sama redi otroka
allevare alberi da frutto gojiti sadno drevje
allevare bachi da seta gojiti sviloprejke

2. pren. vzgajati, vzgojiti:
ha allevato male i suoi figli slabo je vzgojil otroke

anbauen

1. gojiti, saditi, Pflanzen: pridelovati

2. ein Zimmer usw.: prizidati, Regale: priključiti, razširiti z novimi;

3. Medizin sich anbauen nalagati, nabirati se

annidare

A) v. tr. (pres. annido)

1. dati v gnezdo

2. pren. sprejeti, gojiti:
annidare nell'animo nobili sentimenti v srcu gojiti plemenita čustva

B) ➞ annidarsi v. rifl. (pres. mi annido)

1. gnezditi

2. ekst. skrivati se; pren. ugnezditi se

apacentar [-ie-] pasti (pasem); hraniti, gojiti, netiti; poučiti

apacentarse iti na pašo

bâtir [bɑtir] verbe transitif zidati, graditi; konstruirati; zasnovati (program); osnovati; gojiti (nade); speti (obleko); zazidati (teren)

se bâtir zidati se, zgraditi se
pierre féminin à bâtir gradbeni kamen
terrain masculin à bâtir stavbišče, gradilišče
bâtir des châteaux en Espagne (figuré) zidati gradove v oblake
bâtir à chaux et à ciment sur le roc trdno (z)graditi
bâtir en l'air (figuré) zidati v zraku
bâtir de ciment, en pierre, en brique zidati s cementom, s kamnom, z opeko
bâtir de ses propres mains z lastnimi rokami zidati
bâtir sur le sable (figuré) na pesek zidati

breed^*2 [bri:d]

1. prehodni glagol
roditi, ploditi, valiti; gojiti; vzgajati
figurativno povzročiti; kovati, snovati

2. neprehodni glagol
roditi se; biti noseča; množiti se, rasti

familiarity breeds contempt ni dobro biti preveč zaupen
to breed ill blood razburiti; osovražiti
to breed in and in poročati se s krvnimi sorodniki; pariti se s krvno sorodnimi partnerji