Franja

gob|ec [ó] moški spol (-ca …) das Maul (tudi figurativno); pri srnah ipd. der Äser, das Geäse; pri psih ipd. die Schnauze (pasji Hundeschnauze); figurativno die Fresse, die Klappe
hud/velik gobec figurativno ein lockeres Mundwerk
lažniv gobec das Lügenmaul
nesramen gobec das Schandmaul, ein loses Maul
zlobni gobi množina böse Mäuler
držati gobec die Klappe halten, das Maul halten (drži gobec! : halt's Maul!, halt die Klappe!)
imeti poln gobec das Maul vollnehmen
mahniti na gobec (jemandem) eins aufs Maul geben, (jemandem) die Fresse polieren
na široko odpreti gobec den Rachen weit aufreißen
vreči v gobec in den Rachen werfen
zamašiti gobec komu (jemandem) übers Maul fahren, (jemandem) das Maul stopfen

góbec muzzle; snout; nose; mouth; jaw

drži góbec! (vulgarno) shut your gob (ali trap ali cakehole)!; shut up!; dry up!; pipe down!
razbiti komu góbec (vulgarno) to bash someone's face in

góbec gueule ženski spol , museau moški spol , mufle moški spol ; bouche ženski spol ; bec moški spol

(vulgarno) zapri gobec! (ferme) ta boîte (ali ta gueule, ton clapet)! ferme-la! boucle-la!

góbec (-bca) m

1. (pri živali) muso, bocca

2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso

3. pog. maldicente, malalingua

4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
dobiti jih po gobcu buscarle
imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
sam gobec ga je è buono solo a parlare

góbec -bca m
1. gubica, njuška: pasji gobec; jezik mu visi iz -a
2. lice, gubica, njuška: razbiti komu gobec; usekati koga po -u; držati gobec
ćutati; zapri gobec! ; zamašiti komu gobec
začepiti komu gubicu; brusiti si gobec
mnogo govoriti
3. gubičetina, velika gubica, čovjek (-vek) koji mnogo govori

góbec hocico m ; morro m

góbec -bca m., мо́рда -и ж.

góbec -bca m bot

Äser, der, (-s, -) Jagd gobček, gobec

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bocaza ženski spol velika usta; gobec, dolg jezik

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

boccaccia f (pl. -ce)

1. slabš. od ➞ bocca gnusna usta, rilec, gobec

2. spakovanje, spaka, zmrda:
fare le boccacce spakovati se

3. slab okus (v ustih)

4. pren. gobezdalo, goflja; dolg, nesramen jezik

bot -uri n gobec

bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

bouche d'égout odtočnik, požiralnik
bouche à feu top, kanon
bouche d'incendie hidrant
bouche inutile nekoristen jedec
bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
la bouche en cœur smešno afektirano
fine bouche sladkosnedež, sladokusec
provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
la bonne bouche dober okus po jedi
ta bouche! molči! jezik za zobe!
de bouche en bouche od ust do ust
de bouche à l'oreille zaupno
avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
porter à la bouche k ustom nesti
prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
sentir de la dišati iz ust
traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo

bȑnjica ž
1. nagobčnik: staviti, metnuti -u na gubicu, na njušku natakniti komu nagobčnik, ekspr. zavezati komu jezik; -u na gubicu jezik za zobe
2. obroček skozi nos nevarnim živalim: dok mu je lanac oko rogova, a brnjica u njušci, on je miran
3. obroček: korice noža imale su -u o kojoj su visile o uzici
4. uhan: pao mu je u oči đak koji je imao veliku -u u uhu
5. gobec, gornja ustnica: udari kravu po -i

cēffo m

1. gobec

2. ekst. slabš. rilec

3. ekst.
un brutto ceffo, un ceffo da galera oduren, sumljiv tip

chap² [čæp] samostalnik
čeljust, lice, gobec

to lick one's chaps uživati, veseliti se česa

chop³ [čɔp] samostalnik
sekanje; zareza; zarebrnica, zrezek; kratek val
množina, vulgarno gobec; ustje

Fang, der, (-/e/s, Fänge)

1. lov; (Beute) ulov, (lovski) plen; (Fangen) lovljenje; Technik lovilnik

2. Jagd (Maul) gobec; Fänge, pl , (Zähne) čekani, čeklji; bei Greifvögeln: noge, kremplji; in den Fängen haben imeti v krempljih