Franja

gnoj¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. hlevski ipd.: der Mist, der Dung, der Dünger
hlevski gnoj Stallmist, Stalldünger
kokošji gnoj Hühnerdung
konjski gnoj Pferdedung
kravji gnoj Kuhdünger, Kuhmist
ovčji gnoj der Schafkot, Schafmist
kup gnoja der Misthaufen
kidati gnoj iz hleva: entmisten, den Stall ausmisten
odstranjevanje gnoja die Entmistung, z izpiranjem: die Schwemmentmistung
tehnika, agronomija in vrtnarstvo trosilnik za gnoj der Düngerstreuer

2. figurativno človek: der Misthaufen; ničvrednež: das Mistvieh
len kot gnoj stinkfaul
toliko, da se gnoj dela in [rauhen] rauen Mengen
kot petelin na gnoju wie ein Truthahn

gnoj² [ó] moški spol (-a, ni množine) medicina der Eiter
nabiranje gnoja die Eiteransammlung

gnôj gnȍja m gnoj: stajski gnoj hlevski gnoj; umjetni, veštački gnoj umetno gnojilo; iz čira se cijedi gnoj

gnój dung; manure; muck; (kompost) compost; medicina pus, matter

kup gnója dunghill, midden, dungheap, manure heap
hlevski gnój stable manure

gnój fumier moški spol , engrais moški spol , crottin moški spol de cheval , medicina pus moški spol

umetni gnoj engrais moški spol chimique

gnój (-a) m

1. agr. letame; concime; ingrasso:
kidati gnoj rimuovere il letame
konjski, svinjski, hlevski gnoj letame equino, porcino, di stalla
umetni gnoj letame artificiale

2. med. pus; pog. marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnoj v jajcevodu piosalpinge
gnoj v seču piuria

3. pog. (zelo len, zanikrn človek) fannullone, sciattone; pren.
postavljati se ko petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi
pren. potegniti koga iz gnoja togliere qcn. dal fango, dagli impicci

gnój -á i -a m
1. gnoj, đubre: konjski, svinjski, kravji, kurji, hlevski gnoj; kidati gnoj; navoziti -á na njivo; raztrositi gnoj; postavljati se kot petelin na gnoju
šepiriti se kao pijetao (pet-) na gomili đubreta
2. gnoj, đubre iz rane: gnoj se cedi iz rane
3. pejor. gnoj, đubre, ološ, lijenčina (len-): spodi ta gnoj od hiše
4. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega ima vrlo mnogo voća

gnój estiércol m ; (iz rane) pus m

gnój -á m., гній гно́ю ч.

gnój -a m
1. băligar, gunoi
2. med. puroi

гной m gnoj (v rani)

balígă -i f gnoj

basura ženski spol smeti; nesnaga; gnoj

cajón de basura smetnjak

bùnina ž (gr. bouniá) gnoj, izmeček

bùnjīšte s
1. smetišče: blizu bunara nema mjesta za bunjište
2. gnojišče
3. gnoj: od sijena bunjište, od -a sijeno biva iz sena nastaja gnoj, iz gnoja pa seno

caenum -ī, n (iz *quoinom; prim. lat. cūnīre, coninquināre, obscaenus, ancunulentae)

1. blato, nesnaga, kal, smrad (vedno s pridihom nagnusnosti): Pl., Lucr., H., O., Cu., T. idr., male olere omne caenum Ci., caeno obliti Ci., odor caeni gravis V., turbidus sic caeno gurges V.; preg.: petere e caeno cibum Luc. fr. (o nizkotnih dejanjih).

2. pren. nesnaga, smrad, gnoj: aliquem ex lutulento caeno elicere Pl., in tenebris volvi caenoque Lucr.; (o človeški družbi) sodrga, drhal, smotlaka: fuerisne ex caeno nescio qui tyrannus Ci., e caeno emersus Ci., ex caeno plebeio consulatum extrahere L.; kot psovka zaničevanja vrednim osebam = grdoba, grdin, grduh: labes illa atque caenum Ci.

concime m gnoj, gnojilo:
concimi chimici, organici kemična, organska gnojila

cornunghia f agr. gnoj (iz rogovja in kopit)

crottin [krɔtɛ̃] masculin konjske fige; gnoj

defluxion [di:flʌ́kšən] samostalnik
medicina iztok, gnoj, katar, vnetje